BOLJŠI JUTRI ALI OKOLJE OHRANJAMO ZASE

Zemlja ne pripada nam; mi pripadamo Zemlji. –  Marlee Matlin

Na današnji dan obeležujemo Svetovni dan okolja, ki ga je leta 1972 razglasila generalna skupščina Združenih narodov (UNEP). Le ta je namenjen ščitenju okolja in ozaveščanju o pomembnosti varstva okolja in je v letošnjem letu posvečen biotski raznovrstnosti, ki podpira vse življenje na Zemlji, vključno s človeškim.

Dan, ki bo tekel pod sloganom »čas je za naravo«, bo minil v znamenju dogodkov ter predavanj, hkrati pa si lahko na Facebook strani Ekologi brez meja ogledate tudi slovensko spletno premiero filma The story of Plastic (Zgodba o plastiki).

Film si lahko ogledate na naslednji povezavi: https://www.eventbrite.com/e/zgodba-o-plastiki-the-story-of-plastic-tickets-104973510596?fbclid=IwAR1vAYn_4FpaStSMLy_ZqdrLZUn6_mXiHEFa0yE0oh7YBU4I19kdX4ugRgY.

Redkokdo namreč pomisli na to, da je plastika- človekov izum,  tista, ki nas bo stala življenja, saj se biotska raznolikost krči ravno zaradi vse večjega števila odpadne plastike. Zastrašujoča statistika nas namreč lahko ohromi že s podatkom, da v oceane vsako leto odvržemo kar osem milijonov ton plastike, ki kar največkrat konča bodisi v želodcih, bodisi vratovih živalic. Hkrati s tem, ko uživamo naravo, plastiko zaužijemo tudi sami. Koliko?

Nova raziskava Svetovnega sklada za naravo (WWF) je pokazala, da posameznik tedensko v svoje telo vnese okrog 2000 delcev plastike, kar na mesečni ravni znaša 21 gramov – za primerjavo, to je proporcionalno količini ene kreditne kartice. Na leto tako zaužijemo kar četrt kilograma plastike.

Z “zastrupljanjem narave” torej zastrupljamo tudi sebe. Pa se tega zavedamo vsi?

Letošnji Svetovni dan okolja v Sloveniji mineva tudi v znamenju protestov za okolje in proti »razprodaji okolja«, sloganom, ki je pozival k protestom pred stavbo državnega zbora. V skopem naj bi šlo namreč za omejevanje nevladnih organizacij, med njimi tudi tistih ki se zavzemajo za obrambo okolja iz gradbenih postopkov. Sporni amandma pa je kljub protestnikom naletel na »gluha ušesa«, saj so ga poslanci v odboru sprejeli z 12 glasovi za in s sedmimi proti. Enako so glasovali za predlagane spremembe zakona o ohranjanju narave v celoti.

Kako in zakaj se je narava znašla na razprodaji v svežnju »protikoronskih ukrepov« ne vemo, smo pa ob Svetovnem dnevu okolja spregovorili z okoljsko aktivistko, Barbaro Zorko, ki deluje pri Ekologih brez meja:

»Prav vsak izmed nas lahko naredi kaj koristnega za naše okolje. Vsakič, ko izdelke popravimo, namesto da bi takoj kupili nove, zmanjšamo zavržke hrane ali zavrnemo plastične izdelke za enkratno uporabo, prispevamo svoj del. Ob letošnjem svetovnem dnevu varstva okolja vabljeni k ogledu filma Zgodba o plastiki, ki vam bo pojasnil razsežnosti plastičnega onesnaževanja in vas motiviral k pozitivnim spremembam.« je za naš medij ob dnevu okolja povedala Zorkotova.

Narava torej ostaja brez svojih zagovornikov, zaradi česar je ohranjanje in zaščita nje same ostala v rokah nas ljudi,  tistih, ki si jo včasih sebično lastninimo in ji v zameno za njeno gostoljubje vračamo z uničevanjem, stradanjem, hiranjem. Slovenija namreč slovi kot eden izmed redkih biserov, ki ostajajo ohranjeni, a se s tovrstnim odnosom vodilnih lahko tudi sama kaj kmalu znajde na seznamu ogroženih.  Pomembno je, da poleg apeliranja na politike in odločevalce o našem okolju zanjo poskrbimo sami in da z ozaveščanjem o naravi pričnemo zelo zgodaj, pri najmlajših, takrat, ko še lahko vplivamo.

Poudarjanje človeške neumnosti o tem, da človek s svojimi dejavnostmi ne ogroža zgolj okolja temveč tudi sebe kot del njega, je odveč. Varovanje okolja je naša pravica in dolžnost, a je zanjo potreben pogum. Resnični heroji se bodo torej pokazali ravno v tem času, članek pa naj zaključimo z mislijo Viktorja Hugoja: »Žalostno je pomisliti, da narava govori in da človeški rod ne posluša.« Na nas je, ali bomo znali prisluhniti!

Špela Juhart

Sorodni prispevki

Mladi skozi korona krizo

Mladi. Tisti prekrškarji, ki so največkrat na udaru kritikov, predvsem starejših, ki nemalokrat pozabljajo, da so tudi sami nekoč razmišljali z drugačnimi...

Policisti s povečanim obsegom dela, a v Laškem ne beležijo težjih kršitev

V teh dneh, ko vsi okoli sebe vidimo samo še prepovedi in omejitve ter jezno pogledujemo proti organom pregona pa se nemalokrat...

Pomisliti je potrebno tudi na starostnike

Vse več zadnje čase govorimo o šolanju na daljavo in problemih otrok in mladostnikov, a pozabili smo na tiste, ki nekako tudi...

Tifernusov dnevnik

Kako je kulturni molk udaril občino Laško

Z besedo predaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajajo svoja čustva, je dejal Plehanov. A kaj se zgodi, ko kultura...

Festivalnost s Cvetjem in pivom splavala po vodi, STIK ohranil simbolično obeležitev

Korona kriza je Laščanom letos odnesla nekaj neprecenljivega, Festival Pivo in Cvetje, ki bi potekal drugi vikend v juliju in bi ponovno postregel z...

PRAZNIK DELA V SENCI DVIGA BREZPOSELNOSTI IN KRŠENJU DELAVSKIH PRAVIC

PREBUJALI SE BOMO TUDI V LAŠKEM Bliža se prvi maj, praznik dela in delavskih pravic, ki so, vsaj v zadnjih dneh, ko se spopadamo z...

Zgodba o Božičku in o tem kako je “nastal” božič

Nisem Grinch, ki bi uničil božič in to ni samo še eden izmed božičnih člankov, ki ste jih neštetokrat prežvečili. Ste postavili smreko, zakurili v...

Mednarodni dan piva

Danes, na prvi petek v avgustu obeležujemo mednarodni dan piva. To je praznik vseh ustvarjalcev piva, pivovarjev, ki pivo varijo, hmeljarjev, lastnikov pivnic, barov,...

Ostanimo povezani

955OboževalciVšečkaj
621SledilciSledite
439NaročnikovNaročite se