Noč čarovnic praznujemo 31. oktobra na predvečer vseh svetih. Med ljudmi se je uveljavilo prepričanje, da ta praznik izvira iz Združenih držav Amerike, pa je temu res tako? 

Pa poglejmo malo v zgodovino. Kelti so novo leto praznovali 1. novembra, verjeli so, da se na dan pred novim letom (31. oktobra) živi in mrtvi znova srečajo. Na ta dan so začeli praznovati Samhain (izgovori se sow-in), gre za festival, s katerim so obeležili konec sezone žetve in začetek zime oziroma »temnejše polovice« leta. Verjeli so, da se na večer pred prvim novembrom meja med živimi in mrtvimi zamegli. Prepričani so bili, da na ta večer duhovniki lažje napovedujejo prihodnost. Prirejali so svete krese ter božanstvom darovali pridelke in živali, nosili so kostume iz mrtvih živali.

V osmem stoletju je papež Gregor III. prvi november razglasil za dan čaščenja vseh svetih. V devetem stoletju so bila območja Keltov že pokristjanjena in sčasoma se je ta praznik združil s Samhainom in postal znan kot All Hallows Eve in kasneje kot Halloween. Dan je bil posvečen vsem svetnikom in drugim umrlim, ki so umrli v imenu svoje vere. Kot pred tem že Kelti, so tudi Evropejci verjeli, da bodo na noč čarovnic duhovi umrlih obiskali zemljo. Skrbelo jih je, da bi zli duhovi povzročali težave, zato so si nadeli grozljive maske, da bi jim bili na videz podobni in bi ti mislili, da so eni izmed njih – mrtvi in neškodljivi.

Noč čarovnic je v angleških kolonijah v današnjih ZDA vključevala predvsem razne potegavščine, srečanja in pripovedovanje zgodb o duhovih. Hojo od hiše do hiše, iskanje sladkarij, izrezovanje buč in repe ter oblačenje v kostume so v ZDA prinesli irski migranti v drugi polovici devetnajstega stoletja. Do danes je Halloween izgubil pridih vere in je primarno namenjen zabavi in gledanju grozljivk.

Simon Božič