V drugem tednu februarja, ste lahko prvič zapeljali po novem, 123 metru dolgem mostu preko Savinje v Marija Gradcu. Ta povezuje glavno cesto G1-5/0328...
Zastrupitev z ogljikovim monoksidom je danes najpogostejša smrtna zastrupitev v razvitih industrijskih državah. Po podatkih inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije, je zastrupitev z...
Družina naj bi predstavljala varnost, zavetje, čustven pristan. Kaj pa ko se ta varnost poruši? Pojem v rejništvo je v družbi mnogokrat predstavljen z...
Nepriljubljeni ukrepi zaradi epidemije novega korona virusa trajajo že kar nekaj časa, posledično so odpadli vsi dogodki, koncerti, zaprte so vse restavracije in gostilne,...
Luč sveta je ugledal projekt naših dveh trenutnih kandidatov Erasmus projekta, pri katerem društvo Šmocl sodeluje že vrsto let. Kandidata Dimitrije Petrović in Saša...
Koronska realnost je dobro spremenila naše navade, odnose in nam zamajala življenje. Takšni, drugačni, bodo letos tudi prazniki. Da pa bodo krajani Laškega občutili...
V drugem tednu februarja, ste lahko prvič zapeljali po novem, 123 metru dolgem mostu preko Savinje v Marija Gradcu. Ta povezuje glavno cesto G1-5/0328...
Zastrupitev z ogljikovim monoksidom je danes najpogostejša smrtna zastrupitev v razvitih industrijskih državah. Po podatkih inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije, je zastrupitev z...
Tako kot šolarji, so se prvega tedna v februarju razveselili najmlajši, ki so že drugi teden zapored zakorakali v svoje igralnice. Organizacijsko je to...
Preteklo soboto je v Laškem potekal športni vikend. Že 14. kolesarski vzpon Pivovarne Laško Union ter zaključna akcija Gremo v Hribe sta skupaj nastopila...
V drugem tednu februarja, ste lahko prvič zapeljali po novem, 123 metru dolgem mostu preko Savinje v Marija Gradcu. Ta povezuje glavno cesto G1-5/0328...
Ljudje smo postali sami sebi največja grožnja. Lahko bi dejali, da je onesnaževanje postalo naš hobi v katerem praktično tekmujemo. Četudi ekologija zadnje...
Piše: Simon Božič
Kompostiranje je povsem naraven proces razkrajanja organske mase, med katerim nastane visoko kvalitetno ekološko gnojilo, primerno za vrtnine in ostale rastline. Kompost...
Družina naj bi predstavljala varnost, zavetje, čustven pristan. Kaj pa ko se ta varnost poruši? Pojem v rejništvo je v družbi mnogokrat predstavljen z...
Tako kot šolarji, so se prvega tedna v februarju razveselili najmlajši, ki so že drugi teden zapored zakorakali v svoje igralnice. Organizacijsko je to...
Zastrupitev z ogljikovim monoksidom je danes najpogostejša smrtna zastrupitev v razvitih industrijskih državah. Po podatkih inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije, je zastrupitev z...
Tako kot šolarji, so se prvega tedna v februarju razveselili najmlajši, ki so že drugi teden zapored zakorakali v svoje igralnice. Organizacijsko je to...
Izboljšanje stanja naravnega okolja in prilagajanje podnebnim spremembam
V ponedeljek je v prostorih Knjižnice Laško potekalo predavanje prof. dr. Lučke Kajfež Bogataj z naslovom Izboljšanje stanja naravnega okolja in prilagajanje podnebnim spremembam. Predavanje je potekalo v okviru projekta Ozaveščanje o pomenu hortikulturne ureditve in sobivanja z naravo v Laškem, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Človeštvo je stopilo v novo geološko dobo – antropocen, v kateri med drugim močno vplivamo na podnebje, vodni in ogljikov cikel ter ekosisteme. Podnebne spremembe so tukaj in zdaj ter so pokazatelj naših napak. Vnos CO2 je skozi zgodovino ves čas nihal, vendar je v zadnjih 150. letih naredil ogromen poskok, ki ne more ostati brez posledic. CO2 spada med toplogredne pline, ki vpijejo del toplote katero izseva zemljina površina. Del toplote nato izsevajo nazaj v zemljino površino in jo dodatno segrevajo. Toplogredni plini preprečujejo, da bi se Zemlja lahko hladila.
O tem kaj nam prinašajo podnebne spremembe, je spregovorila prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Predavateljica je zbranim predstavila glavne povzročitelje podnebnih sprememb, s kakšnimi težavami se bo v prihodnosti soočala Slovenija, kakšna tveganja prinašajo podnebne spremembe, izbire za zmanjševanje emisij in kaj mora narediti Slovenija že jutri.
Predavanje prof. dr. Lučke Kajfež Bogataj (Foto: NTJ)
Med predavanji je izpostavila, kako se lahko na trajnosten način prilagajamo na podnebne spremembe, ob tem pa rešimo še druge okoljske probleme.
Dr. Lučka Kajfež Bogataj je tekom predavanj izpostavila, da je proces globalizacije sprožil napredek v znanosti, tehnologiji in naraščanje prebivalstva. Eksponentna rast pa zahteva neusmiljeno izkoriščanje javnega dobra. V ozaveščenosti ljudi o podnebnih spremembah je že viden napredek. Mladi so se že zganili. Protesti na ulicah so nujni, saj se mladi zavedajo, da so oni tisti, ki bodo najbolj občutili podnebne spremembe.
Kaj pa v Sloveniji? Smo ljudje že naravnani k spremembam?
Zemlja je gostoljubna, mi pa smo, kot bi lahko dejali, njeni zajedavci. Ljubezen do narave in našega planeta je potrebno vcepiti v miselnost že ob prvih otroških korakih. Kaj pa je o Zemlji zapisala naša znanstvenica?
Zbirka del dr. Lučke Kajfež Bogataj (Foto: NTJ)
Zemlja je za človeka čudovit planet. Ravno prav oddaljena od sonca, z obilico vode in bogastvi, ki jih skriva njeno kopno. Ampak ta planet ima eno napako – ne raste. Naš gospodarski model pa predvideva nenehno gospodarsko rast na račun Zemlje. Generacije rojene v 20. stoletju so generacijam rojene v 21. stoletju zapustile kopico čudovitih izumov in tehnologij, po drugi strani pa kopico nerešenih okoljskih problemov. Te bomo morali reševati skupaj, če želimo imeti kakovostno in normalno življenje v prihodnosti. Pri tem pa nam pomaga znanje. Delovati v prid okolja pomeni delovati v korist vseh nas. (Lučka Kajfež Bogataj: Planet, ki ne raste.)