ALI SMO LAŠČANI KULTURNI?

“Brez kulture in s tem povezane svobode, se zdi še tako popolna družba kot džungla. Zato je pristna kreacija darilo prihodnosti.” – Albert Camus

Piše: Špela Juhart

8. februar, osrednji slovenski kulturni praznik, dan ko je umrl največji slovenski pesnik. Na takšen dan se spodobi napisati kakšen članek o kulturi, pesnikih. A kulture ni brez poslušalcev, bralcev, gledalcev, publike, zato se bomo danes sprehodili po kulturi našega malega mesteca in spregovorili s tremi individuumi, ki vsak zase predstavljajo svojo poklicno pot, preko katere soustvarjajo »kulturo našega malega mesta«.

Ali smo Laščani kulturni? Koliko beremo, ali obiskujemo prireditve in kaj je tisto kar nas najbolj veseli. Včasih se zdi, da kulturnikov in umetnikov našega malega mesta preprosto ne znamo ceniti. Odličen program, prazna dvorana. Predavanje tega ali onega strokovnjaka, na katerem sedita organizator in trije zaposleni. Ali pa na prireditev pridemo, na njej sicer sedimo, ji prisluhnemo in potlej negodujemo, kako nam ni bilo po godu to ali ono in kaj vse bi mi drugače, četudi nismo vešči niti ene izmed predstavljenih zvrsti. Imamo Laščani radi kulturo? Da. Smo do kulture kulturni? Ne. Se zavedamo posledic tega? Verjetno ne. Vse do danes lahko z gotovostjo trdim, da imamo v Laškem zajeten krog ljudi, ki se za to, da je kultura še kako živa in pestra trudijo z vsem svojim zanosom. Za nas, krajane malega zelenega mesteca ob Savinji torej pripravljajo zanimive prireditve, ki pa se jih mi, ker se v Laškem »itak nič ne dogaja«, zelo poredko udeležujemo. Takšni so bili tudi Butalci. Saj veste, tisti, ki so se »tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par, skregali s pametjo, pa so zmagali Butalci, – kaj mislite! – in ne pamet: takšni so.«

“Kdor bere knjige, živi tisoč življenj.” (G. R. R. Martin)

Matej Jazbinšek. Mnogi ga poznamo kot direktorja Knjižnice Laško, le redki vedo, da je po profesiji komparativist, kulturnik, tisti, ki po prebranem uvodu spada v krog ljudi, ki v Laškem sooblikujejo kulturni program. Z njim smo poklepetali o bralni navadi Laščanov pa tudi o tem, kakšen bi bil »novodobnik« našega največjega pisca sonetov, Franceta Prešerna.

Eno od osrednjih vodil kulture je tudi ljubezen do tiskane besede, knjige. Bi dejali da smo Laščani ‘bralni ljudje’?

»Kar se tiče bralne kulture, ocenjujem, da spadamo v Laškem v neko slovensko sredino, zato bi težko rekel, ali smo bolj ali manj ‘bralni’ v primerjavi z drugimi. Različne statistike za Slovenijo niso najbolj spodbudne, dejstvo pa je, da je sistem splošnih knjižnic v primerjavi z drugimi državami sorazmerno dober in razvit, tako da na področju bralne kulture zagotovo odigra pomembno vlogo. Tudi v Knjižnici Laško organiziramo in pripravljamo številne dejavnosti za razvijanje bralne kulture, od najmlajših do  najstarejših, veliko pozornosti namenjamo izgradnji kvalitetne knjižnične zbirke in premišljenemu nakupu knjižničnega gradiva. Seveda smo pri svojem delu omejeni s pogoji, kadrovskimi, finančnimi in v Laškem predvsem s prostorskimi. Tako da nam dela še zlepa ne bo zmanjkalo in tudi ne potreb po razvoju, kjer pa bodo za nadaljnji razvoj v kratkem času potrebni občutno večji prostori osrednje knjižnice.

Knjižnica se sicer trudi doseči čim več občanov, a še vedno nam je največji izziv za knjižnico in njene storitve pridobiti več tistih, ki nikoli ne obiščejo knjižnice ali uporabljajo njenih storitev. Zato je treba opozoriti še na druge akterje na tem področju: šolo, ki bi za bralno pismenost in kulturo morala storiti več, pri čemer ne mislim konkretno na šoli v naši občini, ampak na šolski sistem na nivoju države. Seveda pa je družina najpomembnejši akter na področju branja. Bojim se, da imamo v Sloveniji največji primanjkljaj predvsem, ko gre za vzgajanje in prakticiranje branja v družinskem krogu.

Če se vrnem k vprašanju, mi imamo podatke le za naše člane. Odstotek članstva naše knjižnice je precej višji od slovenskega povprečja, in če dam neko skupno oceno, lahko rečem, da naši člani berejo veliko in tudi kvalitetno – so ‘bralni’. Še naprej si bomo prizadevali doseči čim več ‘nebralcev’. Upam pa tudi, da je veliko tistih občanov, ki nas še ne obiskujejo, dobrih bralcev.«

Po »profesiji« ste komparativist. Menite, da bi dandanes v Sloveniji ponovno potrebovali ‘Prešerna’? Vsekakor v naši državi poznamo vrsto izvrstnih pesnikov, pa vendar, kakšen bi po vašem mnenju bil “novodobnik” največjega slovenskega pesnika?

»Verjetno se strinjava, da je bil Prešeren samo eden in je še vedno aktualen ter je vsekakor prav, da ga še vedno ‘častimo’ in vedno znova beremo. A ne pozabimo, tudi Prešeren za časa življenja ni bil tako široko cenjen, kot je dandanes.

Novega Prešerna bi vsekakor potrebovali, čeprav je vprašanje, ali je to v današnjem času sploh mogoče, saj so časi absolutno drugačni. Mogoče se je v sodobnem času takšni širini, hkrati s kvaliteto, najbolj približal Tone Pavček. Zdaj že lahko rečemo, da je bil Tone Pavček velik pesnik svojega časa in pesnik vseh Slovencev. Trenutno ni poeta takšne širine in umetniške vrednosti. Literarna zgodovina nas uči, da tudi vsako obdobje ne da takšnega pesnika.

Če pa odgovorim na vprašanje, “novodobnik” največjega slovenskega pesnika mora biti umetniško prepričljiv, hkrati pa nagovarjati človeka tega časa, njegove občutke, razmišljanja, strahove, skrbi in pričakovanja, veselja; mora biti povezovalen, razumljiv in hkrati globok, realističen, a hkrati duhovno bogat – in ko ga beremo, moramo vseskozi imeti občutek, da je od tu in zdaj in da nagovarja prav nas.

Kakor koli pa, v Sloveniji imamo dovolj uveljavljenih, dobrih, izobraženih, berljivih in prepričljivih pesnikov in pisateljev, ki nam lahko veliko povedo o nas, o našem svetu in času, v katerem živimo. ”Le” brati moramo. Če ne bomo brali, nam tudi nov Prešeren ali Pavček ne bo veliko koristil.«

Kako pa se Laščani odzivamo na literarne dogodke. V preteklem letu smo praznovali visoki jubilej- 150 let od ustanovitve prve laške čitalnice. Kako pa se k “podobnim idejam” nagibamo danes?

»Začel bom pri čitalnici. Na našo preteklost smo lahko Laščani lahko ponosni, in moramo biti. Zato sem ponosen in vesel, da smo ob obletnici čitalnice na takratno Slančevo hišo namestili spominsko ploščo, ki bo tako vseskozi pričala o pomembnem delu zgodovine našega kraja.

V 60. letih 19. st. je bilo na Slovenskem 57 čitalnic, na Štajerskem le okrog 15, zato je pomemben dosežek, da so l. 1869 tudi laški tržani ustanovili čitalnico. Njen osnovni namen je bilo utrjevati narodno, slovensko zavest; so pa čitalnice opravljale tudi neke vrste knjižnično dejavnost, zato jih štejemo za predhodnice javnih, danes splošnih knjižnic. Kljub povsem drugačnemu času, funkciji in okoliščinam delovanja lahko idejo zgodovinskega čitalništva in namen sodobnih slovenskih splošnih knjižnic postavimo zelo tesno skupaj. Prizadevanje za prebujanje slovenske samozavesti, uporabo slovenskega jezika, širjenje kulture, promocijo znanja in učenja (danes bi rekli vseživljenjskega učenja), druženje, vključevanje, združevanje vseh ljudi v demokratičnem javnem prostoru ter vzpostavljanje stikov s pomembnimi Slovenci. Če tako pogledamo na pomembno idejo čitalnic, tudi laške, je le-ta živa še danes in jo nadaljujemo. Poleg tega pa je presenetljivo, kako so prav tako kot pred 150 leti še vedno aktualna prizadevanja, da se lokalna skupnost izobražuje, osvešča in kulturno udejstvuje.

Literarni dogodki so pomemben del tovrstnega udejstvovanja. Zelo dober je odziv Laščanov na redne bralne aktivnosti, projekte knjižnice, ki jih zaznamujejo tudi kvalitetni in pomembni literarni gostje. Vsakoletni začetek Bralne značke za odrasle na Gradu Tabor, njena osrednja prireditev ob dnevu reformacije v Kulturnem centru, zaključek ob dnevih knjige v knjižnici; za učence akcija Poletni bralci z zaključkom na knjižničnem vrtu in akcija za spodbujanje glasnega branja Carji branja z zaključno prireditvijo v knjižnici ter Predšolska bralna značka z zaključno prireditvijo v Kulturnem centru – to vse so aktivnosti in dogodki, pri katerih naši bralci množično sodelujejo in so obiskani v velikem številu. Poleg tega v knjižnici pripravimo nekaj različnih literarnih dogodkov skozi leto: literarni večeri, pravljični večeri za odrasle, predavanja na temo branja. Želeli bi si, da bi se naši občani še bolj odprli za tovrstne vsebine in se tudi teh dogodkov udeležili v še večjem številu.«

Knjižnica Laško s svojimi dogodki skrbi, da se v Laškem odvija tudi kvalitetna literarna kultura, ki bogati kraj in krajane. Kakšna pa je tista kultura, ki jo v Laškem pogrešate, ali pa ki bi jo v Laškem še želeli videti, slišati, doživeti?  

»Zavedati se moramo, da je naše okolje sorazmerno majhno, ponudba dogodkov pa relativno velika. Zato bom najprej izpostavil, da najbolj pogrešam usklajevanje, koordinacijo med organizatorji tovrstnih dogodkov. Ciljna publika ni številčna in zavedati se moramo, da različni prireditelji tudi z različnimi vsebinami nagovarjamo isto občinstvo. Tu bi bila nujna koordinacija in tudi na tem področju bi se večkrat veljalo držati reka, da je manj več. In pa tudi – z večjim poudarkom na kvaliteti.

Če me že sprašujete kaj pogrešam, bi se navezal na dogodke, ki smo jih v preteklosti v Laškem že imeli: še kakšen koncert več na nivoju tistih izpred desetletja in več v Kulturnem centru in kakšno resno gledališko predstavo več; v poletnem času so bili pomemben kvalitetni doprinos h kulturnemu življenju v Laškem grajski večeri v 90. letih. Verjetno bi se našlo še kaj. Odgovorni na področju kulture, vključno z Občino Laško, bi morali sesti skupaj in na področju politike kulturnih dogodkov začrtati skupni plan – se ga držati, se usklajevati in delati za dobro vseh.«

»Ves svet je oder, možje in žene v njem so le igralci…« (W. Shakespeare)

Tina Belej. V.D. direktorja Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško. Kreatorka mnogih kulturnih prireditev v našem malem mestu. Snovalka kulturnega programa Kulturnega centra Laško in avtorica dela »kako so se družili«. Tista, ki se trudi naš kraj umestiti malce drugačno kulturo, ki skrbi, da so s »kulturo zadovoljeni« tudi kulturniki, umetniki. Z njo smo brisali ali pa ustvarjali meje med kulturo Laškega nekoč in danes.

Kako kot avtorica dela o kulturnem dogajanju v Laškem iz koca 19. stoletja in let po drugi svetovni vojni, ko je bilo Laško, vsaj po mojem mnenju, res na vrhuncu kulturne pestrosti, ocenjujete razlike kulturnega utripa v Laškem danes?

»Zagotovo je razlika v tem, da je dogajanje na prelomu ob koncu 19. stoletja temeljilo predvsem na društvenih aktivnostih, profesionalne kulture in predvsem ponudbe profesionalne kulture pa v Laškem ni bilo. Danes denimo je povsem drugače. Imamo namreč možnost, da lahko na odru Kulturnega centra gostimo umetnike, ki se s kulturo ukvarjajo profesionalno, bodisi gledališča, bodisi profesionalne glasbene zasedbe, likovne razstave. Danes imamo ponudbo, umetnike, ki se v življenju lahko ukvarjajo izključno s tem in to nam je dostopno in dosegljivo. Profesionalna kultura lahko ponuja širši spekter kot denimo ljubiteljska, kar se mi zdi pomembno izpostaviti. Pomembno je, da imamo možnost kulturne dobrine, da lahko do njih dostopamo v majhnem kraju kot je Laško in da so na voljo vsem in vsakomur, kar je tudi moj poglavitni cilj n želja. Kulturne dobrine v širšem smislu, da se le te centralizirajo in so dostopne na manjših odrih in majhnih krajih.«

Kultura je vedno ogledala časa. Bi dejali, da je do takšne razlike med časom, ki ga opisujete v svojem delu Kako so se družili, ker so takrat zaradi želje po narodni identiteti morali soustvarjati ter tudi obiskovati prireditve z nekim ciljem, danes pa je ta cilj odmaknjen, oz. ima vsak drugačnega?

»Ni samo kultura, pomembna je vsebina, ki jo ponuja . Umetnost in kultura že splošno odražata duh časa v katerem nastajata. Stanje kulture se preslikuje v umetnost. Umetnost je tista, ki lahko to kulturno dogajanje artikulira, izpostavi, se z njim sooči, se sooči s kulturnimi problemi, dobrimi in slabimi stvarmi nekega obdobja. Ljudje namreč vedno najdemo način, da lahko reflektiramo naše življenje in družbo v kateri živimo.«

Kakšna je tista kultura, ki jo v Laškem pogrešate, ali pa ki bi jo v Laškem še želeli videti, slišati, doživeti?

»Že Ljubljana ponuja lep nabor stvari. Sama bi želela, da bi na odru gostili več  t.i. »Crossover« predstav, ki povezujejo, združujejo veliko različnih umetniških zvrsti: – ples, glasbo, gledališče, fotografijo.  Nekaj zelo dobrih produkcij gledano v širšem prostoru.  Pogrešam tehnično zahtevne prestave, ki jih v manjših dvorana ne moremo ponujati, pa tudi kakšne priznane likovne umetnike, grafike, da lahko v Laško pripeljemo takšna dela in velika imena.«

“Umetnik, ki ima pogum, se povsem prepusti svojim nagnjenjem. Le tisti, ki se prepusti svojim nagnjenjem, ima pogum, in le, kdor je pogumen, je umetnik.” ( Maurice Ravel)

Ena izmed pomembnejših je v Laškem tudi ljubiteljska kultura, tista, ki je ljudem bližja. Pobližje nam jo je predstavil Gašper Salobir, vodja OI JSKD Laško, dirigent Laške pihalne godbe, drugače pa akademski glasbenik, profesor glasbe in študent dirigiranja.

V Laškem je že vrsto let kot ena izmed glavnih smernic kulture tudi ljubiteljska kultura. Kaj je tisto, kar je v ljubiteljski kulturi tako privlačnega, zdi se, da v svoje vrste privablja vse več ljudi.

»Zanimivo vprašanje. Mislim da ljubiteljska kultura v svoje vrste privablja manj in ne več ljudi, kar je seveda posledica trenutnega stanja duha v celotni družbi. Trenutno zanimanje namreč upada, društva umirajo, če se lahko tako izrazim. Kultura je živa stvar in kot tako jo je potrebno gojiti, zalivati, če tega ne počnemo je njena eksistenca pod vprašajem. Nekoliko drugače je pri nas v Laškem. Potrebno je priznati, da je ljubiteljska kultura v našem mestu izredno razvejana. Vključuje in pokriva praktično vse segmente in je lepo zastopana. Pohvaliti je treba tudi dejstvo, da je iz leta v leto kvalitetnejša, za kar je zaslužna tudi lokalna skupnost. Odkrito lahko rečem, da sem vesel, saj Občina resnično lepo skrbi za ljubiteljsko kulturo. Morda zaradi tega rahlo odstopamo od nezanimanja zanjo na državni ravni, ker jo pri nas, če uporabim prejšnji izraz, gojimo in negujemo.«

JSKD Laško skupaj z raznimi društvi skozi leto organizira res pester nabor prireditev. Kako pa smo Laščani odzivni na tovrstnih dogodkih. Se jih Laščani radi udeležimo, kaj je tisto, kar privablja največ obiskovalcev?

»Laščani smo odzivni in ljubiteljsko kulturo dobro absorbiramo, predvsem v produkcijah kjer so nastopajoči otroci. Veliko manj se odzivnosti poslužujemo v produkcijah, kjer nastopajo odrasli, kar je v družbenem kontekstu nekaj povsem logičnega. Je pa pomembno, da kulturo gojimo v mladih, saj jo, če so vanjo sami vključeni bolje dojemajo in je potemtakem tudi več verjetnosti, da jo bodo spoštovali v zrelejšem obdobju.«

Kaj pa kulturni projekti in Laško. Menite, da je naše malo zeleno mesto kraj za tovrstne zadeve in katera zvrst, vrsta kulture je tista, ki bi jo bilo potrebno predstaviti na takšen način?

»Mislim da Laškemu manjka predvsem festival, ki bi pod svoje okrilje vzel oz. produkcijsko poskrbel za različne veje polprofesionalne in profesionalne kulture, torej na polprofesionalnem in profesionalnem nivoju. Zavedati se moremo, da imamo v Laškem kar nekaj umetnikov, ki dosegajo vrhunske rezultate ne samo na državnem, ampak tudi na mednarodnem področju. Le ti bi lahko s svojim doprinosom pomagali k uresničevanju tega cilja. Sicer se nekaj od tega že odvija. Laško namreč premore odličnega slovenskega igralca, Roka Matka, ki svoje vrhunsko znanje predaja na mlajše. Svoj doprinos je prikazal v sodelovanju z Lux theatrum, ki smo jih že lahko videli na odru Kulturnega centra. Mladi so s pomočjo njegovega mentorstva naredil vrhunsko produkcijo. To je tisto, kar Laško potrebuje.«

Kaj pa Laško in umetniki, mladi kulturniki. So mladi deležni dovolj velike pozornosti iz vidika kulture? Lahko ustvarjajo, ali je po vašem mnenju veliko takih, ki svojega potenciala ne morejo izraziti.

»Menim da je odgovor »dvozrcalen«. Mladi v Laškem lahko ustvarjajo. Platforma je vzpostavljena za marsikakšno obliko ustvarjanja, poraja pa se vprašanje do kašne mere, kje je tisti limit, kjer se tovrstna platforma zaključi. S tem imam v mislih predvsem oviro prostorskega vidika ter mentorstvo. Vprašanje, ki se poraja je, kdaj lahko pride v Kulturni center neka vrhunska produkcija in predvsem pod kakšnimi pogoji. Problem se odkrije v publiki. – kaj je tisto, kar občinstvo absorbira?«

Kakšna pa je tista kultura, ki jo v Laškem pogrešate, ali pa ki bi jo v Laškem še želeli videti, slišati, doživeti?

»V Laškem pogrešam predvsem vrhunske produkcije v smislu: ogled kakšne resne drame in ne samo monokomedije. Pomemben faktor je, da ljudje prepoznajo razliko in se naučijo razločevati kdaj gre za umetnost in kdaj za zabavljaštvo. Kot dirigent Laške pihalne godbe sem stremel predvsem k tem, da publiko naučimo poslušati tudi simfonično glasbo, jim jo približamo. Z našimi koncerti smo jih denimo naučili, da med glasbenimi stavki ne ploskajo. Dosežek je to, da ljudje preko domačega orkestra prisluhnejo tudi daljšim simfoničnim stavkom, tudi to je umetnost.«

 In kaj ob dnevu kulture, umetnosti ter o umetnikih v sebi pravijo intervjuvanci

Matej Jazbinšek

 »Sicer pa bi bila moja misel ob kulturnem prazniku sledeča. Ni prav, da se kulture spomnimo samo ob kulturnem prazniku in da smo le takrat potrošniki kulture. S kulturo (v ožjem smislu obiskovanja kulturnih dogodkov in kulturnih ustanov, namenjanja časa kulturnim in umetnostnim vsebinam) je tako kot npr. z zdravim načinom življenja, gibanjem ipd. Ni dovolj, da se rekreiramo samo ob posebnih dnevih. To mora biti naš način življenja. Kultura mora postati del našega vsakdana. Moramo si jo privzgojiti in jo privzgojiti našim otrokom. Pa naj bo to branje, obisk kulturnega dogodka, ogled razstave, lastno ustvarjanje oz. aktivnost na kulturnem področja. Kultura nam da širino, nas pomirja, nam pomaga bolj intenzivno doživljati sebe in svet okrog nas, to oboje razumeti, vpliva na boljše medčloveške odnose in še bi lahko našteval. Tudi v našem okolju je možnosti za ”potrošnjo” kulture dovolj, zunanji vzrok v smislu, da se ”nič ne dogaja” in da stvari niso dovolj kvalitetne, tu ne zdržijo – vsakdo mora biti kulturen najprej pri sebi in v sebi.

Ne smemo pozabiti na pomen kulture za naš narod, čeprav se zdi, da naša država – in to samostojna – prepogosto počne. Mi kot posamezniki smo dolžni slovensko kulturo spodbujati, s tem, da uporabljamo njene dosežke (da beremo, hodimo na koncerte, gledališke predstave, razstave, na predavanja itd.), jo ohranjamo in prenašamo na nadaljnje rodove, in če smo tega zmožni, tudi ustvarjamo. Ponovil bom krilatico, že večkrat slišano, preprosto, a zelo resnično: Slovenci smo – predvsem ali pa samo zaradi jezika in kulture. Če bi radi bili Slovenci, torej vemo, kaj moramo storiti.«

Tina Belej

»Kultura je v bistvu tako zelo prepletena z našimi življenji, da se na trenutke zdi nepomembna, ali pa se je morda sploh ne zavemo, v resnici pa nas zelo definira, opredeljuje. Deluje skozi jezik ki ga govorimo, navade ki jih imamo, je naš način življenja, smo mi sami in kot taka vpliva tudi na umetnost in izraznost umetnosti. Na razlike med nami je potrebno gledati kot dobre in pozitivne, saj nas vse to dela večje in boljše. Če bomo na življenje sočloveka gledali skozi ta vidik, se bomo medsebojno veliko bolj spoštovali s tem pa bomo veliko bolj spoštovali tudi kulturo.«

Gašper Salobir

»Če me kdo vpraša, kako bi se opredelil kot umetnik, bi dejal da rad poslušam »Puccinija« in berem Nietzscheja, kar predstavlja nekakšen diametralni diskurz. Zakaj? Nietzsche je tisti, ki poraja filozofska vprašanja, medtem ko je Puccini predstavnik verizma. V njegovih libretih odkrijemo realnost in vsakdanje življenje. To je eden izmed pomembnih faktorjev kako opero približati ljudem, torej kako ljudem približati umetnost.«

 

Takšni smo torej Laščani. Ljudje, ki kulturo ljubimo, a je na trenutke ne dojemamo najbolje, do nje nismo odprti, če nam le-ta ni po godu. Pomembno se je zavedati, da nas v življenju ne gradi samo kultura, ki jo želimo poslušati in jo dojemamo, temveč tudi tista, ki je ne razumemo in je za nas nepoznana, neulovljiva. Če si jo bomo dovolili spoznati, ji prisluhniti, jo spustiti bližje, bomo s tem nadgradili sebe. Teden, ki smo ga preživeli, je s seboj prinesel tudi obilico proslav in dogodkov, na katerih se, vsaj v Laškem, prikažemo vsi. In če skozi članek niste uvideli, o čem teče beseda, le še zaključna misel.

Kulturne prireditve in proslave niso namenjene temu, da na njih sedimo in se ob koncu za »težaško sedenje« nagradimo še z zakusko. Namenjene so temu, da jim prisluhnemo, spoštujemo umetnika na odru ter svoje misli odpremo njim, ki s trudom skušajo umetnost predati nam. To, da smo na proslavah opaženi, da smo si zanje nadeli svečana oblačila in na koncu še prilepili fotografijo na Facebook, je za kulturo kot tako ničelnega pomena. Prisotnost strank, svetnikov in politikov za nabiranje glasov ravno tako ne. Kaj kulturi in s tem umetnikom darujemo v zameno, ko imamo moč, je popolnoma druga domena. Včasih veliko nagrado prinese že aplavz, včasih odnos do ustvarjalca, ponudnika. Da ostanemo pristni in da se ne istovetimo z Butalci, ki so premagali pamet, ali pa po Camusu celo zabredemo v džunglo.

Sorodni prispevki

Mladi skozi korona krizo

Mladi. Tisti prekrškarji, ki so največkrat na udaru kritikov, predvsem starejših, ki nemalokrat pozabljajo, da so tudi sami nekoč razmišljali z drugačnimi...

Policisti s povečanim obsegom dela, a v Laškem ne beležijo težjih kršitev

V teh dneh, ko vsi okoli sebe vidimo samo še prepovedi in omejitve ter jezno pogledujemo proti organom pregona pa se nemalokrat...

Pomisliti je potrebno tudi na starostnike

Vse več zadnje čase govorimo o šolanju na daljavo in problemih otrok in mladostnikov, a pozabili smo na tiste, ki nekako tudi...

Tifernusov dnevnik

Kako je kulturni molk udaril občino Laško

Z besedo predaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajajo svoja čustva, je dejal Plehanov. A kaj se zgodi, ko kultura...

Festivalnost s Cvetjem in pivom splavala po vodi, STIK ohranil simbolično obeležitev

Korona kriza je Laščanom letos odnesla nekaj neprecenljivega, Festival Pivo in Cvetje, ki bi potekal drugi vikend v juliju in bi ponovno postregel z...

PRAZNIK DELA V SENCI DVIGA BREZPOSELNOSTI IN KRŠENJU DELAVSKIH PRAVIC

PREBUJALI SE BOMO TUDI V LAŠKEM Bliža se prvi maj, praznik dela in delavskih pravic, ki so, vsaj v zadnjih dneh, ko se spopadamo z...

Zgodba o Božičku in o tem kako je “nastal” božič

Nisem Grinch, ki bi uničil božič in to ni samo še eden izmed božičnih člankov, ki ste jih neštetokrat prežvečili. Ste postavili smreko, zakurili v...

Mednarodni dan piva

Danes, na prvi petek v avgustu obeležujemo mednarodni dan piva. To je praznik vseh ustvarjalcev piva, pivovarjev, ki pivo varijo, hmeljarjev, lastnikov pivnic, barov,...

Ostanimo povezani

955OboževalciVšečkaj
621SledilciSledite
439NaročnikovNaročite se