KO SPOMINI ZAČNEJO BLEDETI

V DOMU STAREJŠIH BOGATEJŠI ZA NEGOVALNO OAZO OBOLELIM V ZADNJEM STADIJU DEMENCE

Spomin je tista stvar, ki nas ohranja žive še dolgo po tem, ko nas več ni. Spomini prebivajo skriti nekje v naših možganih in ohranjajo podobe, znane samo nam. Najhujše je, ko ti postopoma začnejo izginjati. Bolezenskemu stanju pri izgubi spomina tako rečemo demenca, ki pa je danes eden izmed naraščujočih bolezni v Sloveniji. Danes v naši družbi zanjo oboleva že več kot 32.000 oseb, kar je za Slovenijo zastrašujoč podatek.

Demenca se kaže z montnjami spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računskih zmožnosti, učnih sposobnosti ter govornega izražanja in presoje.  Težave s spominom se pojavljajo relativno zgodaj. Bolniki pogosto pozabljajo imena, založijo posamezne predmete ali pa zatavajo neznano kam. Najpogosteje za demenco obolevajo starejši, vendar pešanje spomina ni vedno nujno vzrok demence. Irena Kovčan, namestnica vodje programa oskrbe satrejših v domu starejših v Laškem nam je zaupala, da v zadnjih letih skoraj da ne dobijo prošnje za vpis v dom, kjer oseba ne bi bila dementna.

Bolniki, ki zbolijo za demenco, so iz stadija v stadij manj zaupljivi, pišejo na združenju Spominčica. Popuščati začnejo naučene socialne zavore. Problem pogosto nastane, kadar niso več zmožni samooskrbnega načina življenja. Svojce pogosto obtožujejo kraje stvari, ki so jih založili in nanje pozabili.

Zaradi osebne stiske, strahu in nezaupanja, bolniki pogosto občutijo hudo osebno stisko. Ravno zaradi tega je potrebno tem osebam namenjati ogromno pozornosti in jim kot družba oblikovati prijazno okolje, meni Polonca Teršek, pomočnica direktorja Centra za socialno delo Celje, enota Laško.

V domu starejših bogatejši za negovalno oazo obolelim v zadnjem stadiju demence

V ta namen so v Domu starejših občanov Laško v torek, 12.2., odprli negovalno oazo, ki je namenjena lajšanju tegob bolnikom v zadnjem stadiju demence.

Gre za sobo večje kvadrature, ki so jo uredili po vzoru razvitih zahodnoevropskih držav in je namenjena obolelim z močno napredovalno demenco. Investicija je znašala 35.000 €, z njo pa bodo pomembno prispevali k višji kvaliteti bivanja in obravnave stanovalcev, ki so zaradi napredovale bolezni  nepomični, v celoti odvisni od negovalnega osebja, prav tako ne zmorejo več verbalne komunikacije, poudarjajo v Domu starejših Laško.

Lepo urejen prostor “oaza” v domu starejših občanov v Laškem

Nekaj več strokovnih podatkov o tem, kakšna je pridobitev s strani medicinske obravnave, nam je za uredništvo povedala Irena Kovčan, namestnica vodje programa oskrbe satrejših v Domu starejših v Laškem.

»Število obolelih za demenco zaradi daljše življenjske dobe z leti strmo narašča. V Sloveniji je za to boleznijo obolelih že več kot 32.000 oseb, zanje pa skrbi še vsaj trikrat toliko ljudi. Zato je temeljnega pomena, da oblikujemo demenci prijazno okolje. K temu pripomorejo tudi demenci prijazne točke, kjer lahko oseba, ki se znajde v stiski pridobi informacije o bolezni, o tem kako prepoznati njene prve znake, o tem  kako pristopiti in komunicirati z obolelim za demenco, kakšne pravice lahko uveljavlja, itd. in negovalne oaze, skrbno opremljen senzoričen prostor, ki s svetlobo, barvami, vonjem in glasbo, ter prilagojenim delom zdravstveno negovalnega osebja omogoča, da stanovalci v njem doživljajo toplo, ljubeznivo ter varno okolje.«

V domu sicer že deluje gospodinjska enota za stanovalce z demenco Spominčica v kateri so nameščeni stanovalci, pri katerih je bolezen nazadovala v drugo ali tretjo stopnjo . Ravno zaradi tega so si želeli za tiste najbolj prizadete bolnike storiti nekaj več, saj so bili do sedaj bolniki s četrtim stadijem demence nameščeni predvsem na negovalnem delu doma.

Prostori so namensko urejeni, dodelani s tehnikami, ki lajšajo bolnikovo stanje

V sobi, ki so jo uredili v negovalno oazo, je nameščenih pet postelj. Pohištvo in oprema je naravnih in toplih barv, vsak stanovalec pa ima zagotovljen tudi intimen prostor, saj so postelje med seboj ločene s posebnimi, lepo dekoriranimi premičnimi panoji.

Posebno noto prinašajo bazalne stimulacije, tehnike, pri kateri preko dotika poskušaš navezati stik s stanovalcem. Dotiki so počasni in brez prekinitev s celo dlanjo, cilj bazalne stimulacije pa je, da stanovalec dotika ne občuti kot neželenega posega, temveč kot navezovanje stika negovalnega osebja, je še povedala Kovčanova.

Med posebne tehnike spada tudi masaža dlani in stopal, uporabo aromaterapije preko difuzorja in eteričnih olj, ki blagodejno vplivajo na bolnike.

Najbolj zanimivo je dejstvo, da se kot posebne tehnike poslužujejo tudi glasbene in svetlobne terapije, hkrati pa bolnikom namenjajo tudi individualne fizeoterapevtske obravnave, bovnove terapije ter individualne delovno terapevtske obravnave.

Vsi zaposleni, ki delujejo na področju demence poznajo življensko zgodbo vsakega stanovalca negovalne oaze. Tako se lahko lažje prilagodijo njihovim individualnim potrebam, hkrati pa je osebnostni pristop, ki ga izvajajo toliko bolj učinkovit, saj preko solidarnosti človek s človekom bolje blažijo zadnji stadij obolelih za demenco.

Bolnikom ter prebivalcem doma na pomoč s prijazno besedo

 

V Laškem pa že kar nekaj let deluje skupina prostovoljk, različnih generacisjkih skupin, ki vsem prebivalcem doma, osamljenim starejšim krajanom ter bolnikom z demenco posvetijo ogromno prostega časa. Na uredništvu smo tako poklepetali z eno izmed prostovoljk, Ido Medvešek, ki nam je zaupala zakaj je pomembno, da starostnikom namenjamo več pozornosti.

Povedala nam je, da se kot starostnica še predobro zaveda, kako zelo pomembno je ohranjati vitalnost preko različnih dejavnosti, hkrati pa je dobro ostati v stiku z družbo, saj le ta preko druženja, pogovora ter aktivnosti blagodejno vpliva nanje.

»Ljudje smo družabna bitja. Neprestano se povezujemo v skupine in združbe, saj smo željni povezovanja. Tako je bilo od nekdaj in ostaja še danes. Pristen pogovor, ki ga prostovoljke izvajamo bodi si na domovih starejših krajanov, bodisi v domu za ostarele ima lahko zelo pozitivne učinke. Z njimi kramljamo splošne stvari, včasih se pogovarjamo zgolj o vremenu. Veliko starostnikov pa se nam z veseljem odpre ter nam zaupa svoje življenske zgodbe. Preko tega krepimo spomin, širimo dobro voljo, hkrati pa je pogovor dober tudi za ohranjanje retorike, ki pri bolnikih z demenco močno opeša.«

Zaupala nam je, da je pomembno predvsem to, da jim krajšajo čas. »Nekateri se svojih težav zavedajo in z nami nočejo govoriti, spet drugi vsak dan povprašajo po tej ali oni prostovoljki«, je še dodala Medveškova.

In kaj menijo o oazi tisti, ki so jo že obiskali?

»Oaza je zelo dobra pridobitev za ljudi, ki imajo težave z demenco, saj je prostor, kjer preko vseh senzornih poti zaznavajo okolje okrog sebe. Verjamem, da jim barve in vonji dajejo večji občutek varnosti in boljšo zaznavo sebe, ki je v tej bolezni okrnjena. Zavedati se moramo, da smo glede na statistične podatke ”stara” družba, zato moramo biti ciljno usmerjeni v težave povezane s staranjem, saj bomo v prihodnosti potrebovali vse več podobnih metod in oblik dela. Menim, da je oaza »tišine« v našem kraju zagotovo dodana vrednost našim občanom z demenco«, je za naše uredništvo komentirala Terškova, pomočnica direktorja Centra za socialno delo Celje, enota Laško.

»Glede na naraščanje števila obolelih za demenco bomo v Domu starejših Laško tudi v prihodnje sledili sodobnim psihosocialnim modelom dela z dementnimi stanovalci, ter skušali programe še širiti in nadgrajevati za njihovo čim bolj kvalitetno oskrbo. S tem namenom v Domu starejših Laško delujemo družbeno odgovorno, saj menimo, da je tudi to eno izmed naših poslanstev, glede na naraščanje obolelih za demenco, tako v našem domu kakor tudi v lokalnem okolju«, nam je za konec zaupala Kovčanova, namestnica vodje programa oskrbe starejših.

»Oaza je zelo lepo urejen prostor. Človeka pomirja že ob vstopu, dodana vrednost pa so barve, vonj in glasba. Lepo je, da se lahko dementna oseba počuti varno in sprejeto v zanj posebej za to urejenem prostoru«, je zaključila Ida Medvešek, prostovoljka in upokojenka, ki deluje na področju pomoči starejšim, dementnim in pomoči potrebnim.

Zavedati se je potrebno, da je odsotnost spomina velika bolečina. Vse kar smo v življenju doživeli, izkusili, poljube, srečanja, smeh, rojstvo otrok, vse utone v zamegljene koščke sestavljanke, ki se ne ujemajo več. Z gotovostjo si drznem trditi, da je tovrstna bolezen včasih hujši udarec za svojce in prijatelje, kot za obolelega. Težko je gledati zmedene poglede in jih bodriti: »mama, to sem jaz, tvoj sin«… A v takšnih trenutkih se moramo zavedati, da smo mi tisti, ki bomo njihove spomine prenesli naprej. Včasih je dovolj že to, da z osebo kramljamo, da smo ob njih, četudi se našega obraza ne spominjajo več. Njihov svet ponovno ustvarja tisoče novih poljubov, novih srečanj in obrazov, ki bodo z naslednjim dnem morda zbledeli. »Prednost slabega spomina je v tem, da lahko človek večkrat uživa v istih stvareh prvič.«, je dejal Nietzsche. Morda pa nas pomirja dejstvo, da je za bolnike varno poskrbljeno, da imajo v Laškem svoj prostor pod soncem in da so, četudi sami s seboj, varni kjer so. (Špela Juhart)

Sorodni prispevki

Rdeči križ Laško: Povečano povpraševanje po humanitarnosti zaradi krize s COVIDOM -19

Korona kriza je terjala svoj davek. Tako na področju zdravstva, kot tudi na področju humanitarnih organizacij, ki beležijo vse večje povpraševanje po...

Mladi skozi korona krizo

Mladi. Tisti prekrškarji, ki so največkrat na udaru kritikov, predvsem starejših, ki nemalokrat pozabljajo, da so tudi sami nekoč razmišljali z drugačnimi...

Policisti s povečanim obsegom dela, a v Laškem ne beležijo težjih kršitev

V teh dneh, ko vsi okoli sebe vidimo samo še prepovedi in omejitve ter jezno pogledujemo proti organom pregona pa se nemalokrat...

Tifernusov dnevnik

Kako je kulturni molk udaril občino Laško

Z besedo predaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajajo svoja čustva, je dejal Plehanov. A kaj se zgodi, ko kultura...

Festivalnost s Cvetjem in pivom splavala po vodi, STIK ohranil simbolično obeležitev

Korona kriza je Laščanom letos odnesla nekaj neprecenljivega, Festival Pivo in Cvetje, ki bi potekal drugi vikend v juliju in bi ponovno postregel z...

PRAZNIK DELA V SENCI DVIGA BREZPOSELNOSTI IN KRŠENJU DELAVSKIH PRAVIC

PREBUJALI SE BOMO TUDI V LAŠKEM Bliža se prvi maj, praznik dela in delavskih pravic, ki so, vsaj v zadnjih dneh, ko se spopadamo z...

Zgodba o Božičku in o tem kako je “nastal” božič

Nisem Grinch, ki bi uničil božič in to ni samo še eden izmed božičnih člankov, ki ste jih neštetokrat prežvečili. Ste postavili smreko, zakurili v...

Mednarodni dan piva

Danes, na prvi petek v avgustu obeležujemo mednarodni dan piva. To je praznik vseh ustvarjalcev piva, pivovarjev, ki pivo varijo, hmeljarjev, lastnikov pivnic, barov,...

Ostanimo povezani

955OboževalciVšečkaj
621SledilciSledite
439NaročnikovNaročite se