spot_img

Srečanje županov – tretja razvojna os, srednji del

Župan Marko Šantej je gostil srečanje županov Posavske, Savinjske, Dolenjske in Zasavske regije na trasi srednjega dela tretje razvojne osi, katerega namen je bil medsebojna uskladitev in potrditev izbrane študije variant – opisa predloga najustreznejše variante (OPNVR). Gre za predvideno povezovalno državno cesto med avtocestama A1 in A2. Predlog variante trase so podprli prav vsi župani in županja, saj predlog trase sledi strateškim dokumentom, katere imajo sprejete posamezne občine.

Izjava za javnost: SREČANJE ŽUPANOV – TRETJA RAZVOJNA OS, SREDNJI DEL

Župan Občine Laško Marko Šantej je danes gostil srečanje županov Posavske, Savinjske, Dolenjske in Zasavske regije na trasi srednjega dela tretje razvojne osi. Namen srečanja je bil medsebojna uskladitev in potrditev izbrane študije variant – OPISA PREDLOGA NAJUSTREZNEJŠE VARIANTE (OPNVR). Gre za predvideno povezovalno državno cesto med avtocestama A1 in A2. Predlog variante trase so podprli prav vsi župani in županja, saj predlog trase sledi strateškim dokumentom, katere imajo sprejete posamezne občine. Z željo po aktivnem sodelovanju in pospešitvi procesa so županja in župani

  • Občine Laško, Marko Šantej
  • Mestne občine Celje, Matija Kovač,
  • Občine Hrastnik, Marko Funkl,
  • Občine Mirna, Dušan Skerbiš,
  • Občine Mokronog – Trebelno, mag. Franc Glušič,
  • Občine Radeče, Tomaž Režun,
  • Občine Sevnica, Srečko Ocvirk,
  • Občine Trebnje, Mateja Povhe
  • Občine Šentrupert, Tomaž Ramovš (se je za današnje srečanje opravičil, vendar je
    bilo s strani županov izraženo, da je tudi Občina Šentrupert pripravljena pristopiti k
    podpisu)

    podpisali sporazum o SKUPNEM IN USKALJENEM ZASTOPANJU INTERESOV ZA
    DOKONČANJE TRETJE RAZVOJNE OSI – SREDINA, saj si želijo biti aktivno vključeni v sam projekt in biti na tekočem s časovnico, ki se vsako leto bolj odmika.

    Povzetek dosedanjih aktivnosti je ključnega pomena za razumevanje trenutnega stanja in izzivov, s katerimi se tako država kot občine soočajo pri umeščanju 3RO v prostor.

    Prva študija variant je bila objavljena že leta 2008. Konec leta 2016 so po 9 občinah potekale javne razgrnitve in predstavitve dopolnjene študije variant s predlogom najustreznejše variante, plus dopolnitve okoljskega poročila. V sklopu javne razgrnitve so posamezniki, občine in predstavniki gospodarstva podali svoje pobude in predloge. Stališča do pripomb in predlogov so bila objavljena sredi leta 2017. Nato so aktivnosti bolj ali manj zastale, kar je v sklopu revizijskega poročila leta 2021 ugotovilo tudi RAČUNSKO SODIŠČE, ki je presojalo načrtovanje in vodenje projekta s strani MZI in takratnega MOP. V porevizijsko poročilo je takratno Ministrstvo za okolje in prostor navedlo predvideno časovnico za sprejem uredb o DPN. Ta predvideva sprejem uredbe za 3RO sredina do septembra 2026.


Junija 2023 je DRSI občinam predstavila rešitve optimizirane in kombinirane trase OPNVR. Vsi župani in županja so danes tak predlog potrdili in se dogovorili za usklajeno delovanje v prihodnje.

Za čimprejšnje nadaljevanje postopka sprejema DPN županja in župani predlagajo, da:

  • (se) trasa srednjega dela razdeli na več odsekov oz. faz in da se DPN glede na
    dolžino trase sprejema po posameznih odsekih (3-4 odseki),
  • bodo v pomladnih mesecih letošnjega leta ministre in predstavnike resornih
    ministrstev povabili na skupni sestanek, kjer bo poudarjena potreba po izboljšanju
    cestne povezljivosti, ki predstavlja eno izmed najpomembnejših razvojnih možnosti
    za vse občine na predvideni trasi.
  • lahko tudi posamezne občine proaktivno in tvorno pomagajo pri samem projektu (ali
    medsebojnem usklajevanju in pridobivanju mnenj s posameznimi nosilci urejanja
    prostora, pri javnih razgrnitvah, predstavitvah ali kjer bo potrebno).

    V Zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) je tretja razvojna os določena kot razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt, katerega gradnja bo zagotovila ustrezno povezanost središč nacionalnega, regionalnega in medobčinskega pomena. (73. člen)

    Želimo si in verjamemo, da tako mislijo vsi odločevalci tudi na državni ravni in da ne bo ostalo le pri zapisanem členu v samem zakonu.

    Ključno za razvoj naših regij je zagotoviti ustrezno pretočnost cestnega prometa tako proti severu kot proti jugu in s tem izboljšati povezljivost z regionalnimi središči.

    Primer: na najbolj obremenjenem delu trase (na trasi Laško-Celje) znaša PLDP (povprečni letni dnevni promet) med 15.000 in 20.000 vozil dnevno, od tega najmanj 800 težkih tovornih vozil z maso preko 3,5 ton. Celje kot tretje največje slovensko mesto še vedno nima prave obvoznice. Prav tako dnevno prevozi vozlišče v Zidanem Mostu približno 5.500 vozil, kar pomeni od 5-6 vsako minuto. In to preko mostu, ki omogoča le enosmerni promet. Obenem pa je tranzitni promet med Celjem in Krškim prepovedan, a se tovorna vozila tem predpisom uspešno izogibajo. Vse to dodatno obremenjuje in uničuje državno cesto G1 Celje-Zidani Most-Krško.

    Izrednega pomena je tudi obnova in nadgradnja cestnega odseka preko Mirnske doline med Sevnico in Trebnjem.

    Močna udeležba županov na današnjem srečanju pove veliko o tem, kakšen velik pomen predstavlja tretja razvojna os za naše lokalne skupnosti, kjer tudi vse strokovne podlage kažejo na to, da tretjo razvojno os v srednjem delu nujno potrebujemo.

    Župani in županja bodo v prihodnje delovali enotno, s ciljem po čimprejšnji realizaciji projekta in verjamejo, da obstaja podoben interes tudi na drugi strani, pri pripravljalcih.

Sorodni prispevki

Tifernusov dnevnik