vse o mladih, ali mladost je norost

12.avgust,  dan mladih, ustvarjen s strani Združenih narodov leta 1999, da bi ga vsako leto uporabili kot povod za debate o problemih in težavah in težavah s problemi. Obeležujemo ga tudi letos, ko je težav in problemov skoraj toliko kot teorij zarote o njihovih nastankih. Kakšni pa so problemi mladih? Kako se mladi počutijo? Kakšna so njihova občutja o svetu, ko snamejo svoj prešerni nasmeh zabav? Kaj so mladi s svojimi problemi počeli v »ne tako zelo« oddaljeni preteklosti našega naroda? Kako mladi vidijo svet in njegovo prihodnost? Ali je to plod njihovih lastnih želja in kaj je posledica družbe in masovnega “pranja možganov” ter kdo mladi sploh so?

piše: lara pavčnik

je Slovenija našla recept za daljšo mladost?

Mladi so v Sloveniji ljudje med 15 in 29 letom starosti, medtem ko v tujini črto o tem kdo je mlad in kod star potegnejo nekoliko prej in sicer pri štiriindvajsetih letih. Torej smo v Sloveniji mladi dlje kot drugod. Ta oznaka mladih je bila postavljena s strani Statističnega urada Slovenije, ko pa smo že pri številkah pa lahko o mladih povemo še marsikaj. Na primer, da mladi procentualno znašajo približno 16% vsega prebivalstva, kar pa ni ravno spodbuden podatek, saj se ta odstotek iz leta v leto manjša. Ta relativno mali odstotek mladih je verjetno posledica manjših generaciji otrok, pa tudi splošnega staranja prebivalstva. Od 309.000 mladih se jih več kot polovica izobražuje. Okoli 55.000 jih je v zvezah, približno polovica teh pa je poročenih. Doma v povprečju živijo do 28,2 leta starosti. Okoli 116.00 jih dela, približno tretjina prek študentskih servisov ostalih 55% za nedoločen čas in 45% določen čas.

američani niso prvi, ki imajo dan posvečen mladosti

Takratni dan mladosti naj bi bil posvečen obeleževanju rojstnega dne Josipa Broza Tita, a ga le ta tistega dne ni imel. Praznovanje so obeležili 25. maja z različnimi kulturnimi ter športnimi prireditvami v njegovo čast. Praznik se je začel obeleževati leta 1945, takoj po koncu II.. svetovne vojne. Ena od glavnih predstavnikov tega dneva pa je bila zagotovo Titova štafeta, oziroma pod uradnim nazivom štafeta mladosti. To je bila častna štafeta, ki je tekla skozi vseh 7 republik, zabeležila kar 130.000 km in trajala mesec in pol dni. V štafeti je sodeloval poldrugi milijon mladih, ki so pokazali nadpovprečni uspeh pri športu, učnih uspehih ali kulturi. To štafetno palico pa so na koncu izročili še danes najbolj opevanemu predsedniku Titu in kasneje po njegovi smrti tudi predsedniku vodilne stranke države.

Mladost pa ni bila za Jugoslavijo pomembna le konec maja, mladost je v tej državi podirala rekorde in delala čudeže. Na delovnih brigadah po koncu vojne med 1945 in 1948, so te v rekordnem času postavile mnogokatere ceste, železnice, industrijske obrate in neštete druge infrastrukture. Mladi so bili takrat vzgojeni z geslom ”mi gradimo železnico, železnica gradi nas” in uspeh za motivacijo je bil zagotovljen.

Z marketinško strategijo komunizma pa Jugoslovanska politika ni čakala na mladost. S tem je začela že v prvem razredu, s častno pionirsko obljubo izrečeno pred učiteljico in pozdravom, ki jih je na noge spravil vsako jutro. Pa tudi mladost državljanov je bila do dobra začinjena s politiko. Prav na dan mladosti so bili vsi 16 letni državljani vključeni v komunistično zvezo mladih. Tudi to je bil nad vse slavnostni dogodek. To je bila nekakšna politična šola za mlade, prava stranka, ki pa želje in potrebe mladih ni zastopala ampak jih je ustvarjala. Mladi so tako postali seznanjeni s politiko. Kar pa ni vedno najboljša poteza.

Glavno besedo v politiki mladih so pa zagotovo prevzeli študenti konec 60.  let prejšnjega stoletja. Verjetno je bilo njihovo politično prebujanje posledica vsesplošne modernizacije, ki pa ni bila tako nenadna kot v zahodnih državah stare celine. Bila je postopna ter zato manj očitna. Začelo se je spreminjati vse. Emancipacija žensk, rast mest, mobilizacija, mehanizacija in še bi lahko naštevali. Najbolj so bila ta študentska gibanja 60. vidna v Sloveniji, kot posledica dokaj ugodnega standarda življenja mladih. Služb je bilo dovolj za vse in živeli so mirno. Potekali so razni upori po zgledu zahoda, a verjetno mnogo manj smiselni.  In tako so se začeli razvijati uporniki, dolgih las, kavbojk in tuje zabavne glasbe z »beatlomanijo« na čelu.

in kaj mladi želijo danes?

Upornik še danes v vsakem mladem, predvsem pa najstniku neti iskro. Vsak v sebi želi biti upornik. Pokazati svetu, da je le ta drugačen, a je to dandanes z razumevajočimi starši in mnogokje podrtimi stereotipi družbe težko. Ta nagon po uporništvu je verjetno del obeh polov, tako marketinška strategija, kot nagon mladih. Slednji jim nareka, da praktično ne smejo odrasti in »postati kot njihovi starši«, temveč se upirati v želji, po kljubovanju toku družbe.

kam pa kam?

O mitu, da mladi z zelo visoko stopnjo izobrazbe odhajajo v boljši svet v tuje dežele, bi lahko še na dolgo razpravljali, a situacija vendarle ni tako črna, kot si jo slikamo sami. Iz Slovenije je odšlo 4.000 mladih, od tega jih ima polovica srednješolsko izobrazbo in medtem ko tretjina nima niti tega, pa imajo ostali višjo izobrazbo. Najpogostejše države za selitev mladih so Avstrija, Nemčija in Hrvaška.

 

kaj boš, ko boš velik?

To je vprašanje, ki ga dobimo vsi takoj, ko začnemo uporabljati svoje govorne sposobnosti. Vprašanje, ki ga z lahkoto odgovorimo do trenutka, ko bi bil le ta dobesedno življenjskega pomena in se moramo vpisati v srednjo šolo. To je ta odločitev, ki nas kot vse do tistega trenutka zapečati. Ne v tem smislu, da nikoli ne bomo mogli spremeniti poklica, saj bo v prihodnosti vsak v svojem življenju zamenjal povprečno 5 služb. Gre zato, da nas kot osebe oblikujejo ljudje s katerimi smo obkroženi. Ko izberemo srednjo šolo nehote izberemo še naše oblikovalce osebnosti. Takrat začnemo pravo mladost, ki nas določi in oblikuje za življenje. Mladost je tista faza, ko se definiramo, tako telesno kot psihično, oziroma le to poskušamo storiti.

kako pa mladost izgleda  biološko?

Telesni razvoj se začne pri vseh različno. Pri dekletih se ta povprečno prične pri enajstih, pri dečkih nekoliko kasneje, pri trinajstih letih. Takrat se razvijejo sekundarni spolni znaki, kar imenujemo puberteta, hkrati pa se  razvijemo tudi osebnostno. Da postanemo zdravi odrasli moramo iti skozi različna obdobja in faze razvoja. Uspešno moremo razviti svoje lastnosti, navade in mišljenje, ki nas najbolje predstavljajo v družbi. V tem obdobju namreč največ razmišljamo o sebi. Mlajši mladi razmišljajo o sebi predvsem v smislu “ Sem lep?, Sem pameten?”, medtem ko starejši mladi razmišljajo predvsem o svoji prihodnosti in o tem kaj bodo počeli v življenju. Pri tem pa velikokrat pride do egoizma kar je čisto normalno. Ljudje se v tem obdobju postavimo na oder in razmišljamo o sebi kot centru vesolja. Veliko preveč časa pa posvetimo analiziranju tega, kaj si o nas misli naša okolica, medtem ko se le ta podobno sprašuje o sebi in ji mi ne predstavljamo podrobnega zanimanja.

(ne)srečni? 

Po eni izmed raziskav, opravljenih v letu 2016, imajo mladi v Amerik podobno stopnjo občutka stresa in anksioznosti, kot psihični bolniki v petdesetih. To verjetno veliko pove o današnji družbi. O pritiskih na mlade in predstavah človeštva o tem, kaj mladi pravzaprav morajo biti, postati, početi. Te psihične motnje pa se čez čas stopnjujejo do te mere, da pustijo fizične posledice. Pogostost psihičnih problemov v družbi se vsako desetletje viša. Nekateri vzroki za to so verjetno manko gibanja, družbene povezanosti, več menjav delovnih mest, manjša verjetnost za poroko ter sodelovanje v verskih organizacijah.

Skozi zadnja desetletja, se spreminja tudi naše razmišljanje. Želimo biti bogatejši, imamo nerealna pričakovanja o odnosih. Naši psihi ne prija dejstvo, da nas vsakodnevno obkrožajo negativne novice, te pa niso življenjskega pomena. Naši možgani pa se z nagonsko vrnitvijo v pradavnino spustijo do te ravni, da situacijo dojemajo kot življenjsko nevarnost in izločajo stres, medtem pa so naša življenja varnejša kot življenja mladih v preteklosti.

Če pa pogledamo raziskave, ki so bile izvedene v Sloveniji leta 2019, pa so mladi, zanimivo, celo srečni. Povprečna ocena kako zadovoljni so s svojim življenjem, je na lestvici od 0 do 10 dosegla 8,1. V Evropskem merilu pa so uvrščeni na tretje mesto, takoj za Avstrijo in Švedsko. Najbolj nezadovoljni so denimo mladi Bolgari. Pa se vrnimo zopet na Slovenijo.

Ko so mlade v Sloveniji povprašali o zaupanju, so jim le ti objasnili, da imajo sicer zelo visoko zaupanje v osebne odnose npr. s sorodniki in prijatelji, medtem ko v družbo na splošno nimajo velikega zaupanja. Dejstvo, da imajo mladi Slovenci slabo zaupanje v policijo in še posebej v sodni sistem, ki so ga na lestvici zaupanja od 0 do 10 ocenili z 2, pa ne prija prav nikomur. A vendarle znajo mladi najti pozitivno in le to širijo v svet.

ali skozi nas govori glas blogerjev?

Večina »starih« pravi, da smo mladi pod ogromnim vplivom blogerjev in vrstnikov ter da nikakor ne znamo razmišljati z lastno glavo. Dejstvo je, da smo ljudje že od nekdaj narejeni tako, da radi sledimo, se povezujemo v skupine, klane, subkulture. Le to pa ni nujno slaba stvar. Ravno ta nagon se sproži, kadar kot skupina bežimo pred nevarnostjo, saj smo zaznali kolektivni strah.

Res pa je, da mlade danes obkroža nešteto oglasov in ljudi ki prodajajo svoje mišljenje, življenje in produkte. Veliko stvari poberejo od drugod. Le to je normalen človeški proces, ki pa se dogaja že od pradavnine.

Mladi vedno znova iščejo kaj so, kaj želijo biti, kaj bodo v življenju počeli in kdo bodo kot osebnosti. Dejstvo je, da tega pravzaprav ta trenutek ne potrebujejo. Pravzaprav tega nikakor ne zmorejo vedeti pri 14. letih, ko se vpisujejo v srednjo šolo. Bistvo mladosti je odraščanje, spreminjanje in razvijanje. Vsi ti procesi potrebujejo ogromno časa. Zaupati moramo samo svojim občutkom in delati tisto, kar se nam zdi prav in kar se občuti najbolje. Prihodnost se bo spisala sama.

Nekdo je dejal, “mladost ni starost, je način razmišljanja ki upa, želi in ima pogum za boljši svet”. Vedno želimo biti mladi dlje,resnica pa je, da so najboljše stvari kratke in je potrebno takrat uživati z veliko žlico. V času ko cel svet išče eliksir za večno mladost, pa se le ta skriva v vsakomur. Kako? S tem, ko se veseli življenja, ko upa in ko je vedno pripravljen na zabavo in nove pustolovščine.

To je zame prava mladost, kaj pa je vaša?

Related posts