SVETOVNI DAN KNJIGE

»Kdor bere knjigo, živi tisoč življenj.« (G. R. R. Martin)

 

Na današnji dan, 23. aprila, obeležujemo Svetovni dan knjige, ki poteka že vse od leta 1995. Ta datum je namreč povezan kar z dvema velikanoma literarne zgodovine, ki si delita datum smrti. To sta William Shakespeare ter Miguel de Cervantes, prvi eden izmed največjih dramatikov, pesnikov in igralcev, drugi največji pisec v španskem jeziku ter eden izmed svetovnih utemeljiteljev romana.

Letošnja svetovna prestolnica knjige je malezijsko glavno mesto Kuala Lampur, v Sloveniji pa je dan knjige povezan predvsem s kolumbijsko sodobno književnostjo, so zapisali na strani Društva slovenskih pisateljev.

Slovenci smo narod, ki radi beremo. Smo narod pesnikov in pisateljev, ki so krojili našo usodo in spretno popisali naše poti. A vendar se zadnje čase zdi, da je slovenska knjiga tista, ki izgublja na pomenu. Četudi je literatura v slovenskem jeziku tista, ki predstavlja največji zaklad našega naroda in smo se za zapis v materinščini pod jarmom tujih okupatorjev s strani totalitarnih režimov, pa tudi kasnejše cenzure v času bivšega sistema borili tako ali drugače, se zdi, da je bila borba s strmoglavljanjem slovenske kulture, posledično slovenske literature, bita zaman.

Kot ste opazili, vam tokrat v članku ne bomo citirali statističnih podatkov s strani SURS-a, saj le ti s strani branja in knjige niso bili posodobljeni že od leta 2018, zaradi česar si v uvodu dovoljujemo krajše razmišljanje ob letošnjem dnevu knjige.

Ob Svetovnem dnevu knjige se je vredno vprašati koliko je sploh še vredna knjiga v slovenskem jeziku, če se mora trud slovenskih literatov namesto njihovih izdanih del dokazovati z njihovimi kriki.

Kljub temu, da je v času samoizolacije knjiga spremljevalec marsikaterega posameznika in se branje povečuje skoraj tako hitro kot povpraševanje po ločitvenih odvetnikih, pa sta se v času sprejemanja novih ukrepov v paketu koronavirusa kot prva osmoljenca znašla slovenska literatura in film, prvaka o pričevanju naroda.

Lahko bi dejali, da je letošnji dan knjige zaznamovan s »platonistično« obarvanimi potezami. Se sprašujete zakaj? Platon je namreč kot nasprotnik pesnikov, ki so zanj predstavljali posnemovalce podob in se naj ne bi dotikali resnice, le te postavil v samo brezno državne ureditve, saj le ti po njegovem niso prinašali posebne koristi. Sliši se precej znano.

Kljub temni zavesi prihodnosti, ki se v počasnih slojih zgrinja nad našo kulturo pa so založbe po Sloveniji, ki je ena izmed redkih držav, ki Svetovni dan knjige praznuje skozi celoten teden, pripravile kar nekaj zanimivosti.

Letošnja posebnost bodo namreč t.i. »sejmi s kavča«, ki jih pripravlja večina slovenskih založb.

Že včeraj smo pri založbi Goga denimo lahko prisluhnili pogovoru pesnika Borisa A. Novaka s švedskim pisateljem judovske vere, Gabijem Gleichmanom. Spregovorila sta o njegovem romanu Napoj nesmrtnosti, danes pa lahko prisluhnemo Tadejo Golobu. Z njim se bo o Dolini rož pogovarjala Carmen L. Oven. Na spletu bo potekala tudi predstavitev pesniške zbirke Fusnote, mojstra poezije v prozi, Andreja Brvarja, Društvo slovenskih literatov pa pripravlja debato z nominiranci za nagrado kritiško sito.

Ravno tako je znana tudi deseterica za že tridesetega kresnika. Letošnja komisija v sestavi Mateje Komel Snoj, Anje Mrak, Petra Svetine, Mimi Podkrižnik in Alena Albina Širce je imela polne roke dela. Med deseterico so se znašla dela Gabriele Babnik, Tri smrti (Beletrina), Branka Cestnika Sonce Petovine (Celjska Mohorjeva družba), Jiřija Kočice Izvirnik (Mladinska knjiga), Zdenka Kodriča Pet ljubezni (Litera), Toneta Partljiča Pesnica (Beletrina), Sebastijana Preglja V Elvisovi sobi (Goga), Andraža Rožmana Trije spomini (Goga), Veronike Simoniti Ivana pred morjem (Cankarjeva založba), Suzane Tratnik Norhavs na vrhu hriba (Cankarjeva založba) ter Lenarta Zajca Delci svetlobe (Litera).

Slovenija Ljubljana 23.06.2012 – Kresnik. Foto: Leon VIDIC/DELO

Zanimiva pa je tudi letošnja poslanica Dušana Merca, predsednika Društva slovenskih pisateljev:

»Tišina je dobrodošla, da si rečete, knjiga je kontravirus. Ali ste opazili, da zato, ker berete romane in poezijo, bolje vidite in bolje slišite? Ali ste opazili, da ste, tudi če dobro pogledate vase ali pa se uzrete v zrcalu, v tem naključnem zrcalu, ki vam ga nastavlja knjiga, drugačni, celo lepši, kakor ste za druge? Te spremembe niso znak bolezni, niti niso naključje neke narave, to je posledica knjižnega virusa.«

 

 

Svetovni dan knjige je navadno dan, ki ga zaznamuje obisk knjižnih stojnic na prostem, spodobi se podariti knjigo, prisluhniti pogovorom o knjigah, pesnikih s pesniki in strokovnjaki na področju literature, ali pa preprosto obiskati knjižnico ali knjigarno.

Letos se je le to vse skupaj prestavilo na splet, za vas pa imam ob koncu naslednjo poslanico. To, da boste brali ali pa brali več, če že berete, je na vas, saj knjiga izpopolnjuje vaš besedni zaklad, vašo osebno rast in dviguje vaš intelekt.

Tokrat kupite knjigo. Kupite delo slovenskega avtorja, pisatelja, pesnika, pisateljice ali pesnice,  ali pa knjigo slovenske založbe. Pomagajte slovenski literaturi, ki brez knjig hira, s tem pa hira tudi naš narod, naša država.

Casanova je dejal: »bojte se človeka, ki je prebral eno samo knjigo«. Če že želite biti oseba, ki bo v ljudeh vzbujala strah, naj bo le to zaradi drugih stvari. Zatorej  BERITE, »lubi Slovenci«, berite!

Špela Juhart

Related posts