Knjižnica Laško z novostmi za svoje člane

 

“Nobena zabava ni tako poceni kot branje, niti noben užitek tako dolgotrajen.” — Lady Montague

Izolacija zahteva določeno preizkušnjo za človeka, ki je po naravi družabno bitje. Družine z otroki imajo te dni polne roke dela z usklajevanjem službenih obveznosti ter šolskimi obveznostmi otrok. Tudi tisti, ki »službujejo« od doma imajo dan precej pestro naravnan. Mnogi si izolacijo krajšajo tudi s športnimi aktivnostmi, hobiji in drugimi dejavnostmi, tako da ob koncu napornega dne niti ne čutijo posebne praznine. Drugače je s tistimi, ki v izolaciji nimajo nikogar in ki si s tekom v naravo ravno ne zmorejo popestriti dne, pa tudi službenih obveznosti bodisi nimajo, bodisi so svoje poklicne poti že zaključili. Takšni se trenutno soočajo s posebne vrste samoto, ki za mnoge pušča  določene posledice. Osamljeni so starejši pa tudi otroci, ki pogrešajo svoj socialni krog. In kdo skrbi za pestrost teh ljudi, majhnih in velikih? Knjige, svet pravljic, romanov, pesmi pa tudi drugih knjig je pestrejši, kot smo kdajkoli lahko pomislili, kadar je posredi samota. Le ta nam razodene mnoge poti. Tudi take, kamor še ni stopila človeška noga, zato je pomembno da beremo! Da beremo, ko smo starejši, da beremo otrokom in da beremo z njimi. Se sprašujete kako v tem času omejitev dostopati do knjig? V ta namen smo se za vas pogovorili z direktorjem knjižnice, Matejem Jazbinškom, ki se skupaj s svojo ekipo trudi, da bo vstop v svet knjig lažji.

 

Piše: Špela Juhart

Foto: arhiv Knjižnice Laško

Knjižnica Laško je že v samem začetku pandemije bralcem ponudila možnost elektronske izposoje knjig preko sistema biblos. Kako se je to obneslo?

»Knjižnica Laško že nekaj let oz. od začetka sistema Biblos svojim članom ponuja možnost izposoje e-knjig. Zaradi težav z delovanjem sistema, ki ga ponuja založba Beletrina, in tehnološko ne najbolj prijazne aplikacije v preteklosti ta storitev v naši knjižnici ni najbolj zaživela. V celotnem l. 2019 smo zabeležili 122 izposoj e-knjig, v času pandemije pa doslej cca 180 izposoj. Razumljivo je in veseli nas, da naši bralci v času zaprtosti knjižnice uporabljajo to možnost. Na drugi strani moram poudariti tudi, da je založba Beletrina v tem času okrepila tehnično podporo in zmanjšala težave v delovanju sistema ter se trudi za ponudbo novih licenc. V naši knjižnici smo teh licenc precej kupili in s tem omogočili našim članom ažurno e-izposojo v tem času.«

 

Razmišljali ste tudi o pestrosti ponujene literature in poskrbeli tudi za odkup licenc najnovejše ponudbe na literarnem trgu. Omogočili pa ste tudi, da se ljudje lahko pri vas včlanijo preko spleta. Je morda izolacija dobra priložnost, da ljudi vzpodbudimo k branju? Zakaj je to pomembno?

»Glede spletnega vpisa bi poudaril, da gre za to, da se lahko občani v našo knjižnico za čas trajanja pandemije oz. zaprtosti knjižnice preko spleta včlanijo zastonj in zastonj koristijo spletno ponudbo naše knjižnice: že omenjene e-knjige preko portala Biblos, zbirko svetovnih in tudi slovenskih časopisov v spletni verziji Press Reader ter dostop do pravnih, poslovnih in strokovnih e-baz. Doslej smo zabeležili cca. 20 spletnih vpisov in smo hvaležni Izumu, ki je zelo hitro vzpostavil to možnost za slovenske splošne knjižnice.

Izolacija in z njo več prostega časa je zagotovo priložnost, da ljudi spodbudimo k branju. Seveda mi v našem okolju to še vedno najlažje počnemo s klasično knjigo v roki in v osebnem stiku med knjižničarjem in uporabnikom. V zdajšnji situaciji se je vse to spremenilo in tudi mi smo bili primorani čez noč najti nove poti do bralcev.

Sicer ocenjujem, da nam je kot družbi ta pandemija pokazala, da imamo v sodobnem in hitrem načinu življenja veliko balasta, da nam potrošniški način življenja jemlje veliko časa, koncentracije in energije, zaradi česar vsega tega zmanjka za sicer preproste, že dolgo znane, a verjetno bistvene stvari. Ena izmed njih je zagotovo branje. Pandemija je pokazala tudi, kako povezana in ranljiva je na eni strani družba, v kateri živimo, ter kako pomembno je etično in odgovorno ravnanje posameznika v njej. Branje, pri čemer ta pojem razumem zelo široko – ne zgolj branje leposlovja, je nujno, da smo kot posamezniki osveščeni, izobraženi, razmišljujoči in da osebnostno zorimo. Branje je vrednota in odgovornost posameznika v takšnem svetu.«

 

Kaj pa otroci? Le ti so danes precej omejeni, saj jim je bila odtujena bližina prijateljev. Lahko starši preko literature nadomestimo ta “manko”. Kako se lahko tega lotimo?

 

»Pravzaprav so otroci ena najbolj prizadetih skupin v času pandemije. Stikov s prijatelji in vrstniki, ki so jim tako rekoč popolnoma onemogočeni, se seveda ne da nadomestiti. Vloga staršev in starih staršev, kjer imajo ti intenzivne stike z otroki, je v tem času toliko večja in pomembnejša. Literatura je pri tem zelo dobrodošla, saj je v času pandemije močno porasla uporaba e-komunikacijskih sredstev za učenje, stike na daljavo ipd. Literatura je na drugi strani kot protiutež množici informacij, spletni večopravilnosti in številnim dražljajem. Ima to moč, da pomirja, še posebej otrokom odpira domišljijske svetove, jih lahko tudi kratkočasi, zabava. Omeniti je treba še družinsko branje in pogovor ob branju. Branje je koristno za vse otroke, tako predšolske, ki jim berejo starši, kot tudi najstnike, ki berejo že povsem samostojno. V tem času smo lahko na spletu zasledili mnogo literarne ponudbe za otroke, številne povezave najdete tudi na našem Facebook profilu, od e-knjig, zvočnih knjig, pripovedovanj in lutkovnih predstav, ki jih lahko spremljamo prek spleta. Zdaj smo imeli priložnost, da prečešemo domače knjižnice, da smo se morda starši povezali z otroki tudi prek knjig, ki smo jih mi brali v našem otroštvu. Odslej, ko v Knjižnici Laško omogočamo tudi izredno izposojo, pa nas lahko pokličejo tudi mladi bralci oz. njihovi starši in pripravili jim bomo primerno knjižno gradivo za ta čas.«

 

Vaša knjižnica pa je uvedla tudi novost. Gre za izredno izposojo knjižničnega gradiva. Kako bo ta potekala? Koliko izvodov lahko naroči posameznik in ali je mogoča tudi medknjižnična izposoja gradiva?

»V času, ko so splošne knjižnice zaprte, smo našli virtualne poti do naših bralcev: spletni vpis, e-knjige, e-storitve ipd. Naj omenim, da smo v Sloveniji splošne knjižnice povezane v zelo dober sistem preko Združenja splošnih knjižnic. Tudi v času pandemije smo pokazali močno povezanost in medsebojno pomoč, še posebej prek izmenjave informacij in skupnih odločitev za našo virtualno ponudbo. Razmišljali pa smo tudi o načinih, kako priti do naših bralcev s tiskanimi knjigami. Nekatere knjižnice pošiljajo knjige na dom (ob plačilu poštnine) ali vršijo dostavo, precej knjižnic pa od danes, ko velja odlok o prevzemu blaga, omogoča izredno izposojo knjižničnega gradiva pred knjižnico. Mi smo s tem začeli že sredi prejšnjega tedna, ko je bila izposoja omejena na študijsko literaturo, leposlovje, ki je del učnega načrta, in na vse vrste literature za upokojence.

Odslej nudimo to storitev vsem kategorijam članov Knjižnice Laško v omejenem obsegu. Član lahko praviloma naroči največ pet izvodov mesečno, ne glede na vrsto literature. Člani vseh naših knjižnic (Laško, Rimske Toplice in Radeče) se o izposoji dogovorijo z osrednjo knjižnico v Laškem, preko e-naslova: info@knjiznica-lasko.si ali tel. 064 260 489 in 03 73 44 304, vsak delovni dan med 8. in 14. uro. Naročijo lahko le gradivo svoje krajevne knjižnice, kjer ga po dogovoru tudi prevzamejo. Medoddelčna in medknjižnična izposoja nista mogoči.

To storitev izvajamo brez neposrednega stika z uporabniki, zato se o gradivu, vseh podrobnostih izposoje in prevzemu individualno in predhodno dogovorimo. Upoštevamo tudi vsa priporočila NIJZ in drugih pristojnih organov ter se z uporabniki dogovorimo za uro prevzema, ki poteka pred knjižnico, da čim bolj zmanjšamo neposredne stike oz. da v celoti upoštevamo navodila o socialni distanci.

Ker še ni enotnih navodil za ravnanje z vrnjenim gradivom, tega ne sprejemamo, dokler knjižnice ne bomo odprle svojih vrat. V tem času zamudnine za izposojeno gradivo seveda ni.«

 

Za konec, kaj svetujete vašim “bralcem”, uporabnikom. Morda kakšen literarni nasvet?

 

»Če me sprašujete po bralnem nasvetu, moram izpostaviti knjižnico znanega italijanskega pisatelja Paola Giordana V času epidemije, ki si jo lahko kot e-knjigo sposodite na portalu Biblos. Giordano je knjižico esejev napisal v marcu v času najhujše krize v Italiji, skoraj sočasno je bila prevedena v slovenščino in je že tudi izšla ter prinaša zanimiva razmišljanja o epidemiji koronavirusa.

Sicer pa našim bralcem svetujem, naj v tem kriznem času poleg svojega telesnega zdravja čim bolj skrbijo tudi za svoje možgane in za svojo duševnost. Knjige in branje so zelo dober pripomoček pri tem. Vabimo jih, da naj nas spremljajo v e-okolju in najdejo poti do nas, ki smo jih vzpostavili v tem času. Hkrati jim sporočamo tudi, da se na podlagi skupnih odločitev slovenskih splošnih knjižnic pripravljamo na novo situacijo in da bomo po najboljših močeh poskrbeli za čim boljše izvajanje javne knjižnične službe v korist vseh naših občanov, tako v času epidemije kot potem, ko bomo spet odprli vrata naših knjižnic.«

 

 

Vstop v svet besed in zgodb je z vsakim dnem lahko nova pustolovščina, ki nas popelje v predele neodkritega. Le to v nas sproža določeno mero adrenalina, ki pa se je ne da opisati z besedami. V ta namen lahko nove, še neodkrite poti vašega uma poiščete med policami Knjižnice Laško, ki tudi čez leto skrbi za izjemno pestrost dogodkov, prireditev pa tudi literarnih vrst in zvrsti, ki se tarejo na knjižnih policah.

“Naučiti se brati je kot prižgati ogenj.”, je zapisal Victor Hugo. Ogenj pa je pomembno ohranjati, da ne ugasne. Le to boste storili z branjem!

Related posts