Kako postopati s stresom v času izolacije

Stres je pojav s katerim se ljudje že od nekdaj srečujemo v svojem vsakdanjiku. V zadnjem času je bilo veliko govora o stresu na delovnem mestu, kjer so Aljoša Bagola in drugi pisali predvsem o pojavu izgorelosti. A zadnje dni je po celem svetu govora o povsem drugačnem stresu. Saj veste o čem je govora? Govorimo o paniki, ki je poplavila svetovne medije hkrati pa tudi domove vseh prebivalcev. Strah pred pojavom epidemije je v določeni meri lahko tudi preventiven, a lahko med ljudmi zaseje tudi neželeno paniko, ki na koncu ne prinaša nič novega.

V poplavi medijskih objav, ki strašijo pred tem in onim in napovedujejo najtemnejše scenarije, pa na MMC TV Laško pripravljamo objave, ki vas bodo vsaj malce odklopili od stresa in trenutnega dogajanja. Za vas smo spregovorili s profesorice defektologije, Polonco Teršek, sicer pomočnico direktorice CSD Celje, vodja OI CSD Laško, ki je z nami spregovorila o tem, kako reagirati v času panike in stresa.

Najpomembnejše vprašanje, ki smo ji ga zastavili, je bilo namreč vprašanje, kako stresa in panike ne prenašati na naše najmlajše, na katere v času panike kar največkrat pozabimo.

Se vam zdijo otroci v zadnjem času, ko smo v izolaciji še posebej razdražljivi, kljub temu, da ste zanje, vsaj po vašem mnenju naredili vse, kar je bilo v vaši moči?

Otroci namreč čutijo naš nemir, nam je zaupala Terškova, saj projicirajo naše stanje ter prevzamejo notranje doživljaje, kar lahko otroka precej prestraši.

V spodnjem delu članka smo besedo predali Terškovi, ki nam je zaupala, da je »morda je ravno ta čas samoizolacije, čas, ko moramo starši najprej najti stik s samim seboj in ozavestiti svoja notranja občutja, in se vprašati ključnih osem vprašanj«.

  1. Ali sem sposoben stika s seboj?

  2. Znam ozavestiti svoje počutje?

  3. Kaj počnem avtomatizirano?

  4. Kdaj prekinjam stik s seboj?

  5. Kaj moti mojo zbranost?

  6. So moje odločitve ozaveščene?

  7. Nameravam (ne)kaj spremeniti?

  8. Kako se počutim za trenutek?

 

»Ko uspem najti notranji mira zase, lahko ustrezno umirim svojega otroka, in najdem čas za tiste stvari, ki jih do sedaj nisem imel – npr. skupaj z otrokom lahko razvijamo lahko ustvarjalne vrednote (z risanjem, slikanjem z vodenimi barvicami, spuščanjem milnih mehurčkov na balkonu, izdelovanjem kipov iz testa, peko peciva, šivanjem, izdelovanjem cofov, nizanja perlic, ipd.). Ob vseh naštetih aktivnostih, ki bi se jih še lahko našlo, se niti ne zavedamo, da s tem krepimo otrokovo ustvarjalnost, in vzpodbujamo njegovo fino motoriko, ki bo pri šolskem delu za otorka ključnega pomena pri pisanju, njegovi kreativnosti, hkrati pa vzpodbujamo otrokov miselni proces.

Nujno se je zavedati, da otroci zaznavajo naš strah tudi, če mi o njem ne govorimo, in če je naš velik bo otrokov še večji. Kako ga premagati? Prvo vprašanje in sporočilo otroku je: » Lahko mi poveš kaj misliš, reci pa mi moraš kaj čutiš. Šele potem te bom lahko dojel in tvoje mnenje sprejel. »

 

V logoterapiji lahko strah premagamo na različne načine. Za otroke je morda najbolj primeren način soočanja z njim, da iz njega naredimo prijatelja – ga narišemo, mu damo ime, in ga povabimo k igri, v naše življenje. Poskusite, morda uspe.«

 

V času epidemije je potrebno razmišljati predvsem o tem, kako si dan olajšati in popestriti z različnimi aktivnostmi. Prav je, da tudi službene stvari opravljamo tako kot v času službe in se po končanem delu resnično predamo družini ali samemu sebi. Starejših ljudi, kljub temu, da jih ne smemo obiskovati, ne smemo v celoti pozabiti. Potrebno jih je poklicati in se z njimi pogovoriti. Najpomembneje pa se je o situaciji pogovoriti s svojimi najmlajšim, situacijo približati njihovemu dojemanju in razbremeniti predvsem sebe v posvečanju njim.

V prihajajočih tednih ostanite z nami in prisluhnite našim vsebinam, saj bomo skozi vsak dan objavljali raznovrstne vsebine v sodelovanju s strokovnjaki na raznolikih področjih, ki vam bodo preko nas poizkušali približati tematike, za katere menimo, da je v tem času potrebno nameniti nekaj časa.

Za več idej pa nam lahko pišete tudi na urednistvotvlasko@gmail.com, kjer bomo vaši željam seveda prisluhnili in jih poizkušali kar se da dobro uresničiti.

Špela Juhart

 

Related posts