Ali je ogrožanje živalskih vrst postal naš hobi?

Svetovni dan Zemlje

Naš planet je lep, a ker v našem vsakdanu prevladujeta stres in naglica, se premalokrat zavemo, da njegovo gostoljubnost izkoriščamo, ga izčrpavamo in uničujemo. Tako vsako leto 22. aprila, več kot 192 držav po svetu obeležuje Svetovni dan Zemlje. Namen je opominjati družbo, da je planet na katerem živimo ranljiv in minljiv, zato ga je potrebno varovati in si prizadevati za boljši jutri.

Svetovni dan Zemlje je bil prvič organiziran leta 1970, danes pa ga koordinira globalna mreža Dneva Zemlje (Earth Day Network). Slednja vsako leto izpostavi najbolj pereč okoljski problem. Letošnja kampanja Svetovnega dneva Zemlje je Zaščitimo naše vrste.

Dandanes vrste izumirajo mnogo hitreje kot nekoč. Statistični podatki kažejo, da nekatere celo od sto do tisočkrat hitreje. Temu s svojimi dejanji negativno pripomoremo tudi ljudje. Vzroki, ki povzročajo izumiranje živalskih vrst so: podnebne spremembe, krčenje gozdov in s tem izguba habitata, krivolov, kmetijstvo, onesnaževanje in pesticidi.

Seznam ogroženih vrst se tako z letom v leto daljša. Ena izmed ogroženih na seznamu je tudi čebela. V naši občini čebelam posvečamo velik del pozornosti. V občini Laško namreč deluje kar nekaj čebelarjev, hkrati pa velik del medenih izdelkov uporabljamo tudi kot promocijo našega turizma. V ta namen smo v našem uredništvu spregovorili tudi z enim izmed čebelarjev, Jožetom Blagotinškom, ki nam je med drugim zaupal tudi zakaj je pomembno, da zaščitimo čebele.

Zakaj moramo zaščititi čebele?

Splošno znano je, da je vsaka četrta žlica hrane odvisna od opraševanja. Če bi čebele izumrle, bi bilo v štirih letih konec življenja. Je pa res, da čebele niso edini opraševalec, vendar nanje najlažje vplivamo. O čebelah, kot ogroženi vrsti, se je v preteklosti že veliko pisalo. Posledično je viden napredek ozaveščenosti ljudi.

V Laškem smo v letih 2008 in 2010 delali na projektu Spoznajmo čebelarsko dediščino. V tem času smo imeli med ljudmi in po šolah veliko predavanj o pomenu čebel. Projekt je čebelarje vključil tudi v turizem. Napredek je opazen, v šolah imajo medeni zajtrk in tudi ljudje opazijo, če v okolici njihovih domov ni prisotnih čebel.

V tem letu tako zaključujemo že z drugim projektom, Varujmo in izboljšajmo pogoje za ohranitev pestre združbe opraševalcev, katerega cilj je bil, da ljudi ozavestimo tudi o pomenu drugih opraševalcev, kot so čmrlji, mušice ter ostali insekti oz. žuželke, ki letajo s cveta na cvet. V projektu sodeluje pet partnerjev: Občina Laško, Termana Laško, STIK, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje in Čebelarsko društvo Laško.

Za primer smo v sklopu projekta v parku Zdravilišča Laško postavili zeliščni vrt, kjer smo rastline označili z imeni, zraven pa zapisali tudi intenzivnost medenja posameznega zelišča. Slednja je izražena s številom čebel. Pet čebelic pomeni, da rastlina zelo dobro medi.

Tudi čebelarji moramo opazovati kako okolica v kateri imamo postavljen čebelnjak medi. To ugotovimo tako, da panje postavimo na tehtnico in spremljamo dogajanje. Opazovalnice nam dajo osnovne podatke o medenju okolice in tako lahko čebelarji dobro pripravimo čebele na pašo. O tem razmišljamo že jeseni. V panjih čez zimo ohranjamo toploto in čebelam pustimo dovolj hrane. Če tega ne počnemo, nas lahko spomladi pričaka prazen panj, v enem panju pa je navadno okoli 50000 čebel.

 

Kaj predstavlja največjo grožnjo čebelam?

Največjo grožnjo čebelam predstavljajo pesticidi in različne bolezni. Težava je v tem, da kmetje škropijo čez dan namesto, da bi to storili zvečer, ko opraševalci niso več aktivni. Še večji problem pa so vrtičkarji, ki so o pravilni uporabi pesticidov manj osveščeni kot kmetje. Problematična je tudi uporaba glifosata, ki zatira rast širokolistnega plevela in trave. Ta se v največjih primerih uporablja pri gradnji cestnih bankin. Danes je tovrstnih težav občutno manj, saj so nekdaj ljudje to uporabljali tudi v okolici svojih domovanj. Zaradi nepravilne uporabe pesticidov lahko propadejo cele družine čebel. Prej sem že omenil, da je v enem panju okoli 50000 čebel. Takšen primer je bil denimo v Prekmurju, ko je zaradi uporabe klotianida na semenih koruze prišlo do večjega pomora čebel.

Velik problem v čebelarstvu pa predstavljajo bolezni. Najbolj problematična je varoja. Ta se hrani z maščobnim tkivom čebel, zaradi česar ta posledično oslabi. Dodatno varoja prenaša tudi različne viruse, ki čebelo oslabijo in tako zboli. To je lahko zaradi oslabljenega imunskega sistem tudi usodno.

Zaradi nepravilne prehrane čebel skozi hladnejša obdobja lahko pride do nosemavosti, kar je podrobno diareji pri ljudeh.

Najbolj se čebelarji bojimo hude gnilobe, ki se začne v celicah in ima zelo izrazit smrad. Če pride do tega mora čebelar po navodilih veterinarja zapreti celotno območje čebelnjakov, saj se čebele ne smejo seliti, ker bi se lahko bolezen prenesla tudi na druge družine. Celotne panje je potrebno temeljito razkužiti. Izkušeni čebelarji lahko znake bolezni opazijo že zelo zgodaj, zato je pomembna dobra izobraženost in kvalitetna skrb za panje in čebelje družine. Hudo gnilobo v panjih čistijo tudi čebele same, zato je toliko bolj pomembno, da imaš zdrave čebele oz. močno »vojsko«, ki se ne bo utrudila med čiščenjem, saj lahko v nasprotnem primeru omagajo in umrejo.

Težava je tudi vreme. Letos je bila zelo hitra otoplitev. Čebele so se prebudile in začele nabirati cvetni prah. Matica dobi »sporočilo«, da mora narediti nove zaloge »vojske« in izleže jajčeca. Čez 21 dni se izležejo nove čebele. V tem času pa lahko pride tudi do ohladitev. Naloga čebelarjev je, da toplotno zaščitimo panje in čebelam damo dodatno hrano z vitamini. Čebele ostanejo močne, lahko negujejo zalego in s tem preprečimo, da bi prišlo do poapnele zalege. V takšnem primeru bi čebele zopet začele čistiti panj, se utrudile in lahko celo umrle.

 

S čim lahko kot posamezniki pripomoremo k zaščiti čebel?

Zdi se mi, da je najboljši korak dobra osveščenost ljudi. Najbolj pozorni poslušalci so ravno otroci, zaradi česar v laški občini naše čebelarsko društvo po osnovnih šolah in vrtcih izvaja krožke. Posamezniki lahko veliko naredijo predvsem s pravilno uporabo pesticidov ter s tem, da škropijo proti večeru, ko čebele ter ostali opraševalci niso več aktivni.

Čebelarji pa moramo paziti na čistočo panjev. Čebelar, ki pravilno vzdržuje higieno vam bo z veseljem pokazal svoj pan. Imamo tudi redne analize medu. V Sloveniji se lahko čebelarji vključijo v sistem SMGO (Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo). Če je med kvaliteten in ustrezen za prodajo, dobimo nalepko s svojo serijsko številko.

Območja ki jih inšpekcije pregledujejo, so izbrana po naključju. Naloga čebelarja je, da ima svoje testerje in da si piše čebelarski dnevnik, v katerega zapisuje koliko varoj je odpadlo ter s čim je zdravil čebele. Meritve so zelo natančne. Iz analiz se lahko ugotovi kaj so čebele nabirale in tudi s čim so bile zdravljene. Ravno zaradi tega je toliko bolj pomembno, da čebelarji zdravimo z naravnimi zdravili in ne antibiotiki. Kar čebelar da čebelam, na koncu pojemo ljudje.

Pri osveščenosti ljudi o pomenu čebel in tudi ostalih opraševalcev je opažen velik napredek. Slovenija je bila ena izmed prvih držav, ki je leta 2014 dala pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel. Na predlog Čebelarske zveze Slovenije je bil za Svetovni dan čebel razglašen 20. maj, ki je rojstni dan našega čebelarja Antona Janše. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva, njegovo znanje je cenila tudi Marija Terezija, ki ga je povabila na svoj dvor. Napravil je zelo podrobne in kvalitetne skice čebel in napisal knjigi Razprava o rojenju čebel in Popolni nauk o čebelarstvu. Marija Terezija je po njegovi smrti izdala odlok, da se morajo vsi učitelji čebelarstva učiti po njegovih dveh delih.

 

Vsako živo bitje ima na našem planetu pomembno vlogo. Izumrtje neke vrste povzroči spremembe v ekosistemu, ki vplivajo tudi na naše življenje. Ljudje smo s svojim znanjem ustvarili že marsikaj, zdaj pa ga moramo uporabiti, da rešimo naš planet, ker nimamo drugega. Ali res želimo svojim potomcem zapustiti takšno zapuščino?

Globalne spremembe so del narave. Podnebne spremembe so v preteklosti že krojile obličje našega sveta. Spomnimo se samo ledene dobe. Največja težava današnjega časa je, da do sprememb prihaja prehitro, rastline in živali pa se na tempo podnebnih sprememb ne morejo prilagajati. Ni še prepozno, da stopnjo izumrtja upočasnimo in si ogrožene vrste opomorejo. Ne pozabite, štejejo že majhna dejanja.

 »Tisti, ki opazuje lepoto Zemlje, najde zaloge moči, ki bodo zdržale, dokler bo trajalo življenje. Koliko simbolične pa tudi prave lepote je v seljenju ptic, v plimi in oseki bibavice, v zvitih popkih, pripravljenih na pomlad. Nekaj neskončno zdravilnega je v ponavljajočih se pripevih narave – zagotovilo, da po noči pride zora in po zimi pomlad.« (Rachel Carson: Občutek čudežnosti)

 

Nina Tovornik Jurgelj

 

Literatura: Earth day 2019 – Protect our species. Pridobljeno 19. 4. 2019 https://www.earthday.org/campaigns/endangered-species/earthday2019/; Maher, A. (2013): Svetovni dan Zemlje. Pridobljeno 19. 4. 2019,  https://nikolisami.si/svetovni-dan-zemlje/; Savec, S. (2018): Svetovni dan Zemlje – nevarnosti, ki na prežijo. Pridobljeno 19. 4. 2019, https://www.slovenec.org/2018/04/22/svetovni-dan-zemlje-nevarnosti-ki-nam-prezijo/; What you need to know about bees and how you can help to protect them. Pridobljeno 19. 4. 2019, https://www.earthday.org/campaigns/endangered-species/bees/.

Related posts