Danes po Sloveniji pa tudi drugod po Evropi praznujemo praznik, za katerega smo lahko zahvalni Martinu Tourskemu iz Galije, današnje Francije. Okrog tega se je spletlo nešteto legend, ljudje pa so ga zaradi njegove skromnosti in naklonjenosti beračem po njegovi smrti začeli častiti kot svetnika.

Sv. Martin je namreč slovel po naklonjenosti beračem. Tako naj bi nekega mrzlega dne, ko je bil v službi cerkvenega konjeniškega častnika, svoj plašč prerezal na pol in ga podaril beraču, da le ta ne bi zmrznil.

In od kod prihajajo gosi?

Martin Tourski je bil, kot smo izvedeli skromen mož. Celo tako skromen, da je, ko so ga cerkveni možje izvolili za škofa, v svoji skromnosti pred bremenom naziva »pobegnil« med gosi, ki pa so ga izdale z glasnim gaganjem. Martin je tako mesto škofa sprejel, saj je navsezadnje bil izvoljen s strani ljudstva, cerkvenih mož pa tudi pernatih prijateljic, ki pa svojim prednicam, ki so svetnika izglasovale za škofa verjetno niso tako zelo hvaležne. V navadi je, da za martinovo pojedino na mizo postavimo namreč ravno gosi.

Slovenci pa bolj kot svetniški pomen praznika god Sv. Martina praznujemo zaradi njegove druge »sposobnosti«, spremeniti iz mošta vino. Do današnjega dne se namreč mošt obravnava kot nečisto ali celo grešno vino, ki pa se z blagoslovi vina po deželi spremeni v pravo vino. A ne bodite žalostni, četudi danes pravih blagoslovov ne morete prejeti, vino vseeno ne bo ostalo grešno. Po ljudskemu izročilu velja, da lahko blagoslov opravi tisti, ki se preobleče v škofa, kar po izročilu sovpada s povezanostjo s Sv. Martinom.

Martinovanje v Laškem

Martinovemu pa posebno pozornost namenjamo tudi v Laškem. Ne le, da imamo v Laškem godujočemu posvečeno svetišče. Vsako leto namreč praznik obeležimo tudi s tradicionalnimi nastopi in prikazi Zveze kulturnih društev Možnar. V ta namen smo spregovorili s predsednico programskega sveta, Urško Knez, ki nam je o samem prazniku in pripravah zaupala vse, od začetkov, pa tudi kaj lahko storimo sami doma.

Piše: Špela Juhart

Foto: osebni arhiv Zveze Možnar in Boris Vrabec

Od kdaj približno v Laškem pomnimo praznovanje Sv. Martina?

Sv. Martin je laški farni patron in farni prazniki imajo dolgo tradicijo. Sv. Martin, ki goduje ravno v času, ko dela iz mošta vin’, pa si je že stoletja nazaj izboril prav posebno mesto v ljudskem praznovanju. Do martinovega (ko je letina pospravljena), vsaj tako je včasih veljalo, je moral vsak poplačati dolgove tistega leta. Tudi posli (hlapci, dekle..) so menjavali službe ob martinovem, običajno je bilo to na bližnjem Martinovem sejmu in Laško ima pravico do Martinovega sejma že od leta 1227.

Kdaj pa se je obeleževanje praznika, kot ga Laščani poznamo danes pričelo v Zvezi Možnar, kdo je bil pobudnik?

Prireditev Martinovo v Laškem šteje letos 24 let. Takrat so se združili Turistično društvo Laško, Zveza kulturnih organizacij občine Laško s takrat  še imenovanim Odborom za obujanje, ohranjanje in prikazovanje starih šeg in delovnih opravil in pokojni laški nadžupnik in dekan Jože Horvat. Temelje prireditvi sta s svojim znanjem in poznavanjem dediščine postavila Jure Krašovec in Vlado Marot. Prvi organizacijski odbor za pripravo martinovega je bil sestavljen iz predstavnikov turističnega društva Laško, Etno odbora Jureta Krašovca pri zvezi Možnar, Nadžupnijskega urada sv. Martina, knjižnice Laško in Muzeja Laško, kasneje pa sta se odboru pridružila še STIK Laško in JSKD Območna izpostava Laško. Dekan je bil doma v Veliki Polani, vinorodnem kraju. Za martinovo je podaril domače mlado vino in družina Horvat tradicijo ohranja še danes. 

Kako pa izgledajo današnja praznovanja, ki ste jih skupaj z Zvezo Možnar praznovali pretekla leta?

Do danes se je ta prireditev razširila na večdnevno, v katero  se s programom vključuje Knjižnica Laško, ki vsako leto pripravi domoznansko predavanje in družabno srečanje, Župnijski urad Laško, ki, poleg svečane svete maše in blagoslova vina, organizira v tem času srečanje zakoncev jubilantov, STIK organizira Martinov sejem in skupaj z Zvezo Možnar Martinovo nedeljo pred cerkvijo in Martinov večer s prikazom blagoslova vina. JSKD je večkrat prav na Martinov večer pripravil tudi srečanje ljudskih pevcev in godcev, pa tudi proslava ob občinskem prazniku, ki je 7. novembra, največkrat “pade” prav v čas martinovega. Turistično društvo Laško pripravi tematsko razstavo, večkrat pa se je z jesenskimi okrasitvami prazničnemu času pridružilo tudi Hortikulturno društvo Laško. Pred leti je je v tem času z organiziranim pohodom sodelovalo tudi Planinsko društvo Laško. 

Kaj pa ste, pred sprejetimi ukrepi, planirali za letos?

Za letos smo, zaradi ukrepov imeli prvotno v načrtu prireditev na prostem in v dopoldanskem času, namesto zvečer v Kulturnem centru. Da bi lahko ohranjali socialno distanco, smo načrtovali “premikajočo” prireditev – pevci, godci, godbe in voz z mladim vinom bi se ustavil na nekaj točkah v Laškem, kjer bi lahko mimoidočim ponudili mlado vino in ob tem nekaj zapeli, zaigrali… Likovniki bi pripravili razstavo, prireditev pa bi zaključili na Občinskem dvorišču pod trto, kjer bi prikazali blagoslov vina. 

Martinovo je letos, kot marsikatero drugo obeležitev odnesla »korona«. Kakšen pa je vaš nasvet ljudem, ki bi praznik vseeno obeležili doma?

Kdor goji trto in kletari, prav gotovo načrtuje vsaj kakšno skromno, družinsko slovesnost. Vsi ostali pa lahko v čast sv. Martinu pripravimo klasično martinovo kosilo, gos ali perutnino z mlinci in rdečim zeljem. In seveda nazdravimo s kozarcem mladega (ali pa najljubšega) vina. Pa zapojemo! V družinskem krogu je lahko prav praznovanje martinovega priložnost, da (se) naučimo svoje bližnje kakšno ljudsko napitnico! 

Knezovi se za nasvete kar najlepše zahvaljujemo, vsem Martinom, Martinam, Tincam, Tinčkom in Tinetom pa želimo lepo praznovanje. Da bo doma veselo, ob kozarcu zdaj že ne grešnega vina, po nasvetu Knezove prilagamo tudi pesem Josipa Murna Aleksandrova, z naslovom Pesem o svetem Martinu:

»Že mrak mi pot je zasedal
nad ravnijo široko,
o polnoči pogledal
sem na nebo visoko.

Za mano zdaj je mesto
in tlaki kamenitni,
vse vrgel sem na cesto
in up nestanovitni.

Glej, prišel čas k nam mrazni,
adventni čas kesanja,
pokore čas in kazni
za šumna radovanja –

Pa za vsa ta radovanja,
več mi za bučnost ni…
in sveti Martin odganja
svoje bele gosi.«