Piše: Simon Božič

Kompostiranje je povsem naraven proces razkrajanja organske mase, med katerim nastane visoko kvalitetno ekološko gnojilo, primerno za vrtnine in ostale rastline. Kompost ima zelo visoko vsebnost humusa in začne na vrtu takoj razpadati v rastlinam dostopne snovi, zato je odlično gnojilo. Hlevski gnoj je v primerjavi s kompostom še nepredelana organska masa in potrebuje vsaj dva meseca da se spremeni v »hrano za rastline«.

Kompostiranje je tudi možnost za ločeno odlaganje bioloških odpadkov. Zakonodaja o ravnanju z biološkimi odpadki povzročitelje odpadkov prvenstveno napotuje na hišno kompostiranje, v primeru ko to ni možno, pa mora izvajalec javne službe poskrbeti za zbiranje in odvoz teh odpadkov. Na kompostni kup sodijo enaki odpadki, kot bi jih sicer odlagali v rjavo posodo.

Jesen je najbolj primeren čas da se lotimo zlaganja kompostnega kupa, saj je še vedno dovolj toplo, sonce pa ne pripeka več z vso močjo. Prav tako se jeseni nabere dovolj listja in vrtnih ostankov, da lahko začnemo pripravljati kompost.

Za postavitev kompostnika moramo izbrati primeren prostor, po navadi polsenčno lokacijo v bližini vrta. S tal očistimo travno rušo in začnemo postavljati kompostnik. Priporočamo izbiro lesenega kompostnika, ki ga lahko naredite tudi sami iz desk ali starih palet, dobra alternativa je tudi kompostnik iz žične ograje. Če ste malo kreativni, pa si lahko izdelate kompostnik iz prepletenih leskovih ali vrbovih vej. Plastičnim in betonskim kompostnikom se izogibajte, saj ne pripomorejo niti k boljšemu kompostiranju niti k lepšemu videzu. Če imate dovolj prostora pa se lahko lotite kompostiranja tudi brez kompostnika, in sicer tako, da preprosto naredite kompostni kup.

Lesen kompostnik zagotavlja dobro zračenje.

Ko pripravimo prostor, lahko pričnemo z zlaganjem organskega materiala. Na dno najprej naložimo kup razrezanih vej, ne predebelih, lahko tudi koruznico, slamo, stebla sončnic, skratka material, ki bo zagotovil drenažo. Plast naj bo visoka približno 30 cm. Potem začnemo z zlaganjem organske mase, zelene sestavine, na to plast lahko dodamo tudi plast gnoja, potem sledi plast listja ali slame, rjave sestavine, na to proces ponovimo. Plasti naj bodo debele od 10 do največ 30 centimetrov, kup pa naj ne bo višji od 150 cm, saj lahko teža previsoko naložene mase iz kupa iztisne zrak, kar lahko privede do gnitja. Kompost mora razpadati in ne gniti. Na koncu kup oblikujemo tako, da je na sredini nekoliko višji, s čimer zagotovimo odtekanje padavin po površini, saj zastajanje vode ni idealno za proces kompostiranja. Na vrhu kompostnega kupa položimo plast koruznice, smrečja ali slame, s tem preprečimo, da bi bil kup preveč namočen. Izogibamo se pokrivanju s folijo.

Plast zelenih sestavin – ostanki zelenjave, sadni olupki ipd.

Kompostni kup mora biti zračen. Le tako se bodo v njem razmnoževali tisti mikroorganizmi, ki organsko maso spreminjajo v naravno gnojilo. Pri pomanjkanju zraka, se v kompost naselijo mikrobi gnitja, ki spreminjajo organsko maso v smrdeč, neuporaben material. Pogosto nam že vonj pove, da je nekaj narobe, saj ne sme smrdeti po gnilem. Kompost moramo občasno rahlo premešati z vilami, da ga prezračimo.

Kaj spada in kaj ne spada v kompost? Pravilna izbira organskega materiala je ključna za uspešno kompostiranje.

Na kompost spada:

  • trava, plevel brez semen, neuporabni deli rastlin
  • ostanki zelenjave in sadja
  • suho listje (razen orehovo listje), tanjše veje, lubje, iglice
  • odcvetele rože
  • zelišča
  • lesni sekanci, slama, seno
  • čaj in kava
  • papir, karton, embalaža za jajca, časopisi (ne smejo biti barvani, lepljeni ali plastificirani) – vse mora biti razrezano in v tankih plasteh
  • iztrošena zemlja lončnic
  • volna, bombaž
  • perje, živalska dlaka, lasje
  • pepel (v majhnih količinah, enakomerno razpršen)
  • gnoj (za spodbujanje mikroorganizmov)
  • koruzni storži (morajo biti narezani na manjše kose)

Na kompost ne spada:

  • trajni pleveli, plevel s semeni
  • deli rastlin ki imajo znake bolezni ali škodljivcev
  • rastline, obdelane s pesticidi (npr. nekatere kupljene rože)
  • ostanki mesa (privabljajo živali)
  • kosti
  • plesniva hrana
  • izločki domačih živali in ljudi
  • vsebina vrečk za sesalce
  • materiali, ki vsebujejo barve in druge kemikalije (lakirani les, zdravila, barvne revije itd.)
  • nafta in izpusti bencina
  • anorganski materiali (guma, plastika, kamen, steklo, stiropor, sintetika in podobno)
  • masti in olja
  • plenice

Kompost je zrel, ko materiala ne ločimo več in je celotna masa podobna črni zemlji ter ima tudi vonj po zemlji. Navadno dozori že v šestih mesecih po zlaganju, vendar ga je najbolje uporabiti šele naslednjo jesen. Pred uporabo je kompost dobro presejati, da material ki ni popolnoma razpadel ločimo in ga lahko vrnemo na kup. Deževnike, ki se nahajajo v kompostu je prav tako bolje pustiti na kompostnem kupu, saj obilno pripomorejo k procesom kompostiranja.

Zrel kompost.

Pridelan kompost je primeren je za gnojenje vseh rastlin na vrtu, tudi za vrtno trato in drevje. Na zelenjavnem vrtu ga enako kot hlevski gnoj zadelamo v zgornjo plast zemlje. Trajnice jeseni kar pokrijemo z njim, spomladi pa ga plitvo zadelamo v tla ob rahljanju gredic. Okoli grmovnic in drevja ga potresemo v celotni širini krošnje, ne samo ob deblu. Če okoli rastlin okopavamo, ga plitvo zadelamo v tla, če ne, pustimo, da to opravijo padavine. Po trati ga čim bolj enakomerno potresemo takoj po prvi spomladanski košnji.

V vsakem gospodinjstvu se na letni ravni proizvede precej organskih odpadkov, ki jih s kompostiranjem lahko spremenimo v koristno gnojilo in s tem naredimo tudi nekaj koristnega za okolje. Ne odlašajte s kompostiranjem in si čim prej postavite svoj kompostnik. Pa veliko uspeha pri kompostiranju!

Besedilo in foto: Simon Božič

Viri:

Jošar, Jerneja (2017, 124-125). Vrtnarimo z Jernejo. Mladinska knjiga, Ljubljana.

https://deloindom.delo.si/kompostiranje-v-10-korakih

https://homeogarden.com/portfolio-posts/kompost-vse-majhne-skrivnosti/

https://www.simbio.si/kompostiranje