Simon Kukec – oče laškega pivovarstva

Laška pivovarna skozi svoje zdaj že skoraj 200 letno obratovanje postane iz majhne lokalne pivovarne ena najbolj ikoničnih in najuspešnejših jugoslovanskih pivovarn. To ji je uspelo preko vodstva mnogih lastnikov in pivovarn, med njimi pa je najbolj prepoznaven tisti,ki je razširil dober glas o našem pivu, ter nam Laščanom dal ponos  pivovarskega. Prav ste uganili, beseda teče o Simonu Kukcu. Več o tem mojstru piva smo raziskali v spodnjem članku, kjer se skriva marsikatera zanimivost o laškem pivu, pa tudi skrivnosti Kukčevega zasebnega življenja.

Piše: Demian Weisheit

Zlato pijačo že od nekdaj pridobivamo iz istih osnovnih surovin, ki se skozi stoletja nikoli niso spremenila. To so voda, ječmenov slad, kvas ter hmelj, laški pivovarji pa so lahko ponosni na dobro lokalno vodo, ki jo uporabljamo za naše pivo. Hkrati je nedaleč od nas tudi glavna sestavina, hmelj, kar je vedel že Simon Kukec, ko se je začel ukvarjati s hmeljarstvom v Žalcu.

Kukec rojen 20. oktobra 1838, v svoji mladosti še ni imel nobene veze z zelenim zlatom, saj se je rodil v kmečki družini, materi Heleni in očetu Jakobu v Povirju pri Sežani. Po končani osnovni šoli se je zaposlil na železnici, potem pa začel svojo vojaško službo, kjer je po dvanajstih letih služenja dosegel čin narednika. Kot zastavonoša je v bitki pri Custozzi nosil polkovno zastavo.

Podjeten in delaven Kukec si je svojo soprogo našel v Slovakinji Ani Smolki. Po družinskih anekdotah se naj bi prvič srečala v gostišču in se kmalu odločila za skupno življensko pot. Njena visoka dota pa bi naj pripomogla h Kukčevemu poslovnemu uspehu. V prvih letih po poroki in s prvorojenim otrokojem je mlada družina živela v Martinščici pri Reki. Izkazal se je kot dober podjetnik pri gradnji pristanišča, Ana pa je v roke vzela restavracijo, kjer je stregla pristaniškim delavcem.

Mlada družina se je leta 1880 preselila v Trbovlje ter tam prevzela restavracijo Bratovske skladnice, rudniško restavracijo. Ta posel je bil zelo dobičkonosen in družina se je lahko leta 1887 naselila v Žalcu, ker je Kukec po družinskem izročilu v stavah priigral nasade hmelja. Ko je videl kako dobro rastlina uspeva v Spodnji Savinski dolini je kupil bivšo Žuževo pivovarno. Kukec je staro poslopje moderniziral, ji dodal sladarno ter povečal zmogljivosti proizvodnje, saj je le ta na začetku znašala le 20 hl. K uspehu podjetja je močno pripomogla železniška proga Celje-Velenje.

Avgusta 1889 Kukec poleg Žalske pivovarne še kupi Laško, svoje dve proizvodnji združi ter ju poimenuje Združene pivovarne Žalec in Laški Trg. Prične z inovacijami, kot so boljši stroji in delitev dela po oddelkih. Takrat so v Laškem varili 35.000 hl piva na leto v Žalcu pa 20.000 hl. Njegove inovacije se tu ne končajo. Kukec namreč začne variti termalno pivo, pivo iz termalne vode, po kateri slovi naše malo mestece ob Savinji. To naredi v svetli in temni različici s tem, da temno poimenuje porter, kar pa se je slišalo preveč tuje in kmalu postane znano, kot temno Laško. Poleg termalnega piva Kukec vari tudi v stilu Češkega piva ležak, kasneje pa tudi marčno in bavarsko pivo. Dobro zavedanje, da je kupce potrebno privabiti z novostmi, mu pomaga pri predrtju na tuje trge. Svoje pivo tako izvaža v Budimpešto za prodajo po slovanskem ozemlju ter v Egipt.

In kako se na steklenici piva znajde zlatorog?

Seveda nas zanima tudi kako je Laško prišlo do svojega ikoničnega simbola zlatoroga, ki nas pozdravi na vsaki steklenici in pločevinki. Temu se imamo za zahvaliti pesniku in pisatelju Janezu Jalenu, znanemu po svoji knjigi Bobri. Po izročilu naj bi Jalen prišel na idejo za mitično žival, ko je s prijatelji pohajkoval po Triglavskem Narodnem Parku, kjer je pivovarno povezal z njenim mitom.

Iz izbire vrst piva, ki jih je Kukec varil že vidimo, da ni bil naklonjem nemškemu mišljenju in kulturi, ki je pri nas prevladovala v teh časih. Simon Kukec se je po svojih najboljših močeh trudil zaposlovati Slovence, če le teh zaradi pomanjkanja tehniškega znanja v pivovarstvu ni bilo, pa je rajši zaposlil Čehe ali Madžare. Aktiven je bil tudi na kulturnem področju, kjer na raznih prireditvah in družbenih večerih širi slovensko kulturo.

Kakovost njegovih proizvodov pa ni ostala brez priznanj oziroma odlikovanj. Najprestižnejša med njimi je priznanje iz svetovne razstave v Parizu (1900), kjer se je slovenski hmelj dokazal proti konkurenci iz celega sveta ter jo tudi premagal.

Veliko rast je podjetje doseglo po tem, ko se je preoblikovalo v delniško družbo s sedežem v Ljubljani. Kukec je del pivovarne prodal Ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, tretjino delnic pa je obdržal zase. Pod vodstvom Hribarja je bila rast stabilna.

A vsi dobri časi se morajo enkrat končati, pri nas je to bilo z začetkom prve svetovne vojne. Ni bilo več dovolj surovin za normalno proizvodnjo piva in težek konkurenčni boj s pivovarno Union se je končal z zmago rdečih. Ta je skrivoma pokupil večinski delež delnic ter pivovarno zaprl in kar je še huje, Union je svoje lastno pivo predrzno naprej prodajal kot Laško, predvsem na tujih trgih.  Laško je dočakal še hujši udarec, po tem ko je 100 delavcev izgubilo svoje delovno mesto. A le to v mestu ni zatrlo pivovarskega duha. Lokalni gostinci so odprli novo, še bolj uspešno pivovarno, a naj njihovi uspehi skupaj z neuspehi ostanejo zgodba za kakšen drug, bolj deževen dan.

Če vas zanima več o Simonu Kukcu, si lahko o njem preberete v raziskavi ZKŠT Žalec: https://www.zkst-zalec.si/sl-si/imenik/171/simon-kukec

O Kukcu je posnet tudi dokumentarni film, ki je vsekakor vreden ogleda: https://www.youtube.com/watch?v=aJ369RCyPqc&t=208s

Sorodni prispevki

Rdeči križ Laško: Povečano povpraševanje po humanitarnosti zaradi krize s COVIDOM -19

Korona kriza je terjala svoj davek. Tako na področju zdravstva, kot tudi na področju humanitarnih organizacij, ki beležijo vse večje povpraševanje po...

Mladi skozi korona krizo

Mladi. Tisti prekrškarji, ki so največkrat na udaru kritikov, predvsem starejših, ki nemalokrat pozabljajo, da so tudi sami nekoč razmišljali z drugačnimi...

Policisti s povečanim obsegom dela, a v Laškem ne beležijo težjih kršitev

V teh dneh, ko vsi okoli sebe vidimo samo še prepovedi in omejitve ter jezno pogledujemo proti organom pregona pa se nemalokrat...

Tifernusov dnevnik

Kako je kulturni molk udaril občino Laško

Z besedo predaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajajo svoja čustva, je dejal Plehanov. A kaj se zgodi, ko kultura...

Festivalnost s Cvetjem in pivom splavala po vodi, STIK ohranil simbolično obeležitev

Korona kriza je Laščanom letos odnesla nekaj neprecenljivega, Festival Pivo in Cvetje, ki bi potekal drugi vikend v juliju in bi ponovno postregel z...

PRAZNIK DELA V SENCI DVIGA BREZPOSELNOSTI IN KRŠENJU DELAVSKIH PRAVIC

PREBUJALI SE BOMO TUDI V LAŠKEM Bliža se prvi maj, praznik dela in delavskih pravic, ki so, vsaj v zadnjih dneh, ko se spopadamo z...

Zgodba o Božičku in o tem kako je “nastal” božič

Nisem Grinch, ki bi uničil božič in to ni samo še eden izmed božičnih člankov, ki ste jih neštetokrat prežvečili. Ste postavili smreko, zakurili v...

Mednarodni dan piva

Danes, na prvi petek v avgustu obeležujemo mednarodni dan piva. To je praznik vseh ustvarjalcev piva, pivovarjev, ki pivo varijo, hmeljarjev, lastnikov pivnic, barov,...

Ostanimo povezani

955OboževalciVšečkaj
621SledilciSledite
439NaročnikovNaročite se