Zmagovalna pohodna pot na Hum in druge laške pohodne poti

Kitajski filozof Lao Tzu je nekoč dejal: »Tisoč milj dolgo potovanje se začne z enim samim korakom.« Tudi pri pohodništvu je prvi korak prav gotovo najpomembnejši, in osnova za vse naslednje ki sledijo.

Mesto Laško leži v predalpskem svetu in je z vseh strani obdano s hribi, ki predstavljajo ogromno priložnosti za pohodništvo. Slovenci smo narod pohodnikov in skoraj ga ni Slovenca, ki se ne bi vsaj občasno povzpel na kakšen lokalni hrib, zato vam v današnjem članku na kratko predstavim najbolj priljubljene pohodne in tematske poti po Laškem in okolici.

Med domačimi in tudi tujimi pohodniki je verjetno najbolj priljubljen hrib Hum, ki kljub nizki nadmorski višini (583 m. n. v.) ponuja zelo razgibane poti, pa tudi nekaj jeklenic, ki so nam v pomoč pri vzponu. Z vrha Huma se nam odpre lep pogled na vse strani. Tik pod vrhom stoji tudi večji leseni križ. V primeru, da za vzpon na Hum izberemo grad Tabor, do vrha potrebujemo manj kot pol ure zmerne hoje. Pohod si lahko podaljšamo tako, da z vrha nadaljujemo po krožni poti, ali da izberemo drugo izhodišče za vzpon. Pot na Hum se je letos potegovala za naj tematsko pot Turistične zveze Slovenije v projektu »Moja dežela – lepa in gostoljubna 2020« in tudi zmagala! Zaključna prireditev s podelitvijo nagrad bo med 11 in 14 oktobrom v Laškem. Več na povezavi: http://www.turisticna-zveza.si/glasovanje-2020-rezultati

Pogled z vrha Huma.

Vpisna skrinjica na vrhu Huma.

Zelo priljubljena je tudi pot na Šmohor (789 m. n. v.). Za razliko od Huma, nas na vrhu čaka planinski dom, kjer se lahko okrepčamo. Pot na Šmohor je bolj položna, daljša in ne ponuja tako dobrih razgledov kot pot na Hum. Šmohor je tudi eden izmed vrhov Rečiške krožne poti. Le nekaj sto metrov od planinskega doma si lahko ogledamo cerkev sv. Mohorja, poleg cerkve pa tudi več kot 300 let stare lipe. Pot si lahko podaljšamo tako, da se vzpnemo na Malič (936 m. n. v.), kjer nas tik pod vrhom pričaka čudovit razgled na Laško z okolico.

Cerkev Sv. Mohorja.

Ena izmed starih lip.

Razgledna točka pod vrhom Maliča.

Rečiška krožna pot poteka po vrhovih, ki obkrožajo Rečiško dolino, to so: Govško brdo (811 m. n. v.), Baba (789 m. n. v.), Ostri vrh (855 m. n. v.), Kal (985 m. n. v.), Mrzlica (1121 m. n. v.), Gozdnik (1090 m. n. v.), Tolsto (779 m. n. v.), Šmohor (781 m. n. v.) in Malič (936 m. n. v.). Celotna pot je dolga 35 km, višinske razlike pa je 894 m. Tisti z res dobro kondicijo jo lahko prehodite v enem kosu, ostali pa si raje vzemite 2 dni časa. Seveda pa se lahko podate samo na posamezne vrhove, ali pa osvajate po en vrh naenkrat. Rečiška krožna pot je bila izbrana za naj planinsko pot 2019.

Rečiška krožna pot ponuja lepe razglede.

Pot na Govško Brdo vodi skozi lep bukov gozd.

Kopitnik (910 m. n. v.) je prav tako eden izmed zelo priljubljenih in pogosto obiskanih vrhov. Iz prepadnega vrha se nam odpre lep pogled na okoliško hribovje. Blizu vrha se nahaja tudi planinska koča. Stražnik (655 m. n. v.) je manj poznan in nižji sosed Kopitnika. Ponavadi ga obiščejo planinci, ki si želijo podaljšati pohod na Kopitnik. Z vrha Stražnika se nam odpre zelo lep pogled proti Velikemu Kozju.

Veliko Kozje (993 m. n. v.) se nahaja zahodno od Zidanega Mosta. Do vrha boste potrebovali približno dve uri in pol, na vrhu pa boste nagrajeni s čudovitim razgledom na Zasavsko in Posavsko hribovje. Pot je na nekaterih mestih kar strma, zato je v zimskih razmerah potrebna previdnost.

Tematske poti

Pot treh cerkva je krožna pot, ki povezuje cerkve od sv. Mihaela na Šmihelu,  sv. Katarine v Kuretnem do sv. Krištofa na Strmci, kjer se nahajajo najstarejše orgle na Slovenskem. Ob poti si med drugim lahko ogledamo tudi ogromno Predihovo bukev, kamniti križ in kip nadangela Mihaela. Pot ni zahtevna, dolžina znaša 6,1 km, vodi pa nas skozi lepo pokrajino.

Pogled na cerkev sv. Mihaela.

V cerkvi sv. Krištofa se nahajajo najstarejše orgle v Sloveniji.

Pot po nekdanjih trških mejah Laškega je nezahtevna 11,2 km dolga krožna pot, ki poteka iz Laškega skozi naselja in zaselke Tovsto, Ojstro, Gabrno, Trojno, Lahomšek, Marija Gradec in nazaj v Laško. Pot izvira iz običaja »objezdenja trga«, ki je nekdaj pomenil da je obhojeno ozemlje last tržanov.

Aškerčeva pot nas pelje skozi kraje, ki so povezani s pesnikovim otroštvom in odraščanjem. Izhodišče poti je v Zidanem Mostu in poteka skozi Širje, Brezno, Veliko Širje, Straže, Lukovico, Senožete in se zaključi v Rimskih Toplicah pri Rimskih termah. Ob poti si lahko pogledamo Aškerčevo domačijo, park pri Rimskih termah, cerkev Brezmadežnega spočetja device Marije in še kaj. Na območju poti so našli arheološke ostanke iz obdobja Rimljanov in srednjega veka. Dolžina poti znaša 9,3 km.

Park pri Rimskih termah.

Še več tehničnih informacij o izhodiščih in potekih opisanih poti najdete na tej povezavi: https://lasko.info/vrsta_aktivnosti/pohodnistvo/

Besedilo in foto: Simon Božič

Sorodni prispevki

Mladi skozi korona krizo

Mladi. Tisti prekrškarji, ki so največkrat na udaru kritikov, predvsem starejših, ki nemalokrat pozabljajo, da so tudi sami nekoč razmišljali z drugačnimi...

Policisti s povečanim obsegom dela, a v Laškem ne beležijo težjih kršitev

V teh dneh, ko vsi okoli sebe vidimo samo še prepovedi in omejitve ter jezno pogledujemo proti organom pregona pa se nemalokrat...

Pomisliti je potrebno tudi na starostnike

Vse več zadnje čase govorimo o šolanju na daljavo in problemih otrok in mladostnikov, a pozabili smo na tiste, ki nekako tudi...

Tifernusov dnevnik

Kako je kulturni molk udaril občino Laško

Z besedo predaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajajo svoja čustva, je dejal Plehanov. A kaj se zgodi, ko kultura...

Festivalnost s Cvetjem in pivom splavala po vodi, STIK ohranil simbolično obeležitev

Korona kriza je Laščanom letos odnesla nekaj neprecenljivega, Festival Pivo in Cvetje, ki bi potekal drugi vikend v juliju in bi ponovno postregel z...

PRAZNIK DELA V SENCI DVIGA BREZPOSELNOSTI IN KRŠENJU DELAVSKIH PRAVIC

PREBUJALI SE BOMO TUDI V LAŠKEM Bliža se prvi maj, praznik dela in delavskih pravic, ki so, vsaj v zadnjih dneh, ko se spopadamo z...

Zgodba o Božičku in o tem kako je “nastal” božič

Nisem Grinch, ki bi uničil božič in to ni samo še eden izmed božičnih člankov, ki ste jih neštetokrat prežvečili. Ste postavili smreko, zakurili v...

Mednarodni dan piva

Danes, na prvi petek v avgustu obeležujemo mednarodni dan piva. To je praznik vseh ustvarjalcev piva, pivovarjev, ki pivo varijo, hmeljarjev, lastnikov pivnic, barov,...

Ostanimo povezani

955OboževalciVšečkaj
621SledilciSledite
439NaročnikovNaročite se