Ob rojstvu se večino otrok, če jih postavimo pokonci in se z nogami dotikajo tal, začne vesti kakor, da bi hoteli hoditi. Na Zahodu smo prepričani, da naj bi otrok ne začel hoditi pred štirinajstim mesecem. V Ugandi , kjer matere ta hodilni refleks spodbujajo, otroci hodijo že pri sedmih do desetih mesecih. Pri šestih tednih ugandski otrok sedi brez opore in se dejavno vključuje v svoje okolje.  Mati otroka spremlja in mu pomaga pri vsem – igri, prijemanju in govorjenju. Žal pa se za svojega otroka pri četrtem letu skoraj ne zmeni več in njegov hitri razvoj obtiči  v slepi ulici.

(P. Russel; Knjiga o možganih)

Ekipa MMC Tv Laško vam želi še enega izmed pozitivnih dni v karanteni. Predvčerajšnjim smo se s profesorico razrednega pouka sprehodili po poteh korigiranja med vašim delom od doma ter izvajanjem šolskih nalog z otroci. Včerajšnji dan smo posvetili reševanju stresa. Čemu se bomo posvetili danes? Rekreaciji!

Pomembno je, da otroci ogromno časa posvetijo tudi gibanju, pri čemer jih lahko smiselno usmerjate ali pa jim namignete, da do rezultata pridejo tudi sami.

V naslednjih dneh vam bomo s pomočjo profesorice športne vzgoje predstavili nekaj nalog, ki jih lahko z malčki znalčki počnete v naravi, na prostem, medtem ko bomo jutrišnji dan posvetili tudi gibalnicam v zaprtih prostorih, s čimer se srečujete predvsem tisti, ki z malčki zaradi karantene ne morete telovaditi zunaj.

Pomembno je, da je gibanje, ki ga počnete vi, skupaj z otrokom zanj igra. Te gibalne vaje nikakor niso namenjene temu, da otroci po vojaško izvajajo vaje, da se bodo razgibali. Vaje so namenjene zabavi za vso družino.

Otrok naj bo oblečen v oblačila, v katerih se lahko umaže. Saj boste ob njegovem poskakovanju po talnih površinah lahko tudi vi nekoliko bolj sproščeni.

Vse kar potrebujete je žoga in kreda, ostali rekviziti pa lahko služijo zgolj kot nekakšen dodaten pripomoček pri delu.

O tem, kako otroke gibalno vzpodbuditi, smo spregovorili s profesorico športa, Majo Medvešek, hkrati pa del njenih nalog izvedli tudi sami. Vaje je izvajala petletna deklica, tako da so vaje primerne tako za predšolske otroke, kot za tiste, ki v šolo že hodijo, da lažje krepijo svoje motorične lastnosti.

»Otrok z gibanjem pridobiva motorične veščine, senzorične izkušnje in spoznava sebe ter svet. Na razvoj gibalnih sposobnosti vplivata okolje in dedni dejavniki. Zato morajo biti izkušnje čimbolj raznolike in ne nujno zgolj prijetne. Zaželeno je, da nas  izkušnje pripravijo in opremijo za življenje.

V krogu družine lahko krepimo številne motorične izkušnje preko igre.

Starši naj bodo tisti, ki spodbujajo otroke k gibanju, kajti otrok se v njihovi bližini čuti varne in tako hitreje in lažje osvoji izkušnje.«

Kaj lahko počnemo skupaj z otrokom:

  • igre lovljenje (lovljenje z otrokom na dotik, s ciljanjem z mehko žogo, dotik z rutico…),

  • skupinski teki (teki od črte do črte, kdo prej pobere žogo, ki jo zakotalimo po tleh, tek med ovirami, tek z vodenjem žoge…),

  • štafetne igre (kdo bo prej od črte do črte, lahko tečemo, skačemo po eni nogi, sonožno, plezamo po vseh štirih naprej – nazaj, vodimo žogo, skačemo tako, da držimo žogo s koleni, gležnji, prenašamo predmete od črte do črte, vozimo samokolnico, preskakujemo nizke ovire…),

  • igre ravnotežja (hoja naprej ali nazaj po zarisani črti, nizki klopci, vrvici, med hojo po črti nosimo predmete v iztegnjeni roki…),

  • igre preciznosti (zbijanje kegljev, balinanje, ciljanje žoge v koš ali narisan krog na tleh, zbijanje z žogo ali petelinček,…),

  • orientacije v prostoru (hoja med ovirami z zavezanimi očmi in usmerjanjem soigralca, hoja miže od črte do črte, igra slepe miši…),

  • borilne igre (borba za mesto – narišemo kroge se postavimo v krog in poskušamo izriniti drug drugega iz kroga z vlečenjem za roke, poskoki na eni nogi in potiskanjem drug drugega iz kroga z rokami…),

  • igre hitre odzivnosti (otrok steče na znak (plosk z roko), zaploskamo enkrat skoči sonožno, zaploskamo dvakrat koči z levo nogo in obratno…),

  • igre z žogo (podajanje žoge na določeni razdalji, lahko z odbojem od tal, z levo roko, z desno roko, nazaj preko glave, potisk žoge nazaj med nogami, metanje žoge ob zid in lovljenje, metaje žoge na stopnice in lovljenje, petelinček, vodenje žoge z roko od črte do črte, vodenje žoge z roko med ovirami, skakanje z žogo v rokah, skakanje z žogo med nogami, brcanje žoge, vodenje žoge z nogami med ovirami…),

kolesarimo, se vozimo s skirojem, plezamo po drevju, skačemo iz višjega na nižje, igramo gumitvist, skačemo pismo, igramo se zemljo kradit, gremo na krajši pohod…).

Medveškova je za nas izbrskala še nekaj nasvetov glede literature, ki jih prilagamo v lažje branje, nekatere pa so dostopne tudi na spletu.

  • Otrok v gibanju doma in v vrtcu (Avtorji: Jera Zajec, Mateja Videmšek, Jože Štihec, Rado Pišot in Boštjan Šimunič),
  • Šport za najmlajše (Avtorja: Rado Pišot, Mateja Videmšek),
  • Ulovimo prosti čas (Mateja Videmšek, Barbara Stančevič).

Za tiste, ki si želite več pa tudi spletne informacije:  http://www.slofit.org/slofit-nasvet/CategoryID/9

 

»Pri poplavi informacij na spletu pa staršem priporočam uporabo zdrave pameti tako pri izbiri načina gibanja kot izbiri vsebin. Naj bosta občutek in čustvena povezanost z otrokom osnovno vodilo in navdih za druženje z gibanjem.«, še dodaja Medveškova, ki se ji za sodelovanja zahvaljujemo in upamo, da smo tudi danes izpolnili vaša pričakovanja.

Zdaj pa na zrak, pred svoj dom ali pa v gozd in en, dva, tri, že gibamo!


avtorica: Špela Juhart

foto: Špela Juhart

izvajalka vaj: Zarja Juhart