V Laškem dočakali pivnico

Laško. Malo zeleno mestece ob Savinji. Mesto, ki slovi predvsem po termalni vodi in pivu. Četudi je bilo Laško vse do prve svetovne vojne vinorodni okoliš, je pivovarstvo tisto, ki se je s prihodom Simona Kukca povzdignilo na piedestal najpomembnejše lastnosti. Zanimiv je tudi podatek, da je v času Kraljevine Jugoslavije Laško preneslo kar 150 domačih pivovarn. Torej lahko z gotovostjo trdimo, da je Laško mesto piva.

Vse to in še več zagotovo drži, a našemu »pivovarskemu« mestecu manjka najpomembnejše za doseganje tega naziva. Imamo pivovarno, imamo celo prvo sobo pobega na temo pivovarstva, nimamo pa pivnice. Pivsko mesto, ki v svoji sredini ne premore čisto prave pivnice torej ne more posedovati laskavega naslova.

In tako je ostalo vse do danes. Laško bo po dolgoletnem čakanju zopet bogatejše za pivnico. Preden se predamo veselju in vam razkrijemo kaj več, pa spregovorimo o samih začetkih. Začetkih »Hotela Savinje«, kot ga Laščani še vedno radi imenujemo. O začetkih »laške pivnice«!

Od špitala do prve pivovarne

Potopimo se v čas srednjega veka v čas, ko je »naša bodoča pivnica« služila popolnoma drugačnemu namenu. Imenovala se je trški špital in je bila ena najpomembnejših in najstarejših stavb v mestu.

Srednjeveški špitali namreč niso služili enakemu namenu kot današnje zdravstvene ustanove. Njihov namen je bil oskrbovati onemogle in starejše občane v upravi špitalskega mojstra.

Nič drugače ni bilo v Laškem, kjer so leta 1421 pozidali prvi špital, ki je stal na mestu današnjega Hotela Savinje. Njegova »graditelja« sta bila Ivan Meisenreiter in njegova žena Vandelina, doma iz Rogatca. Njen oče je služil kot kancler v službi Friderika II. Sam je večkrat zahajal v takratno Laško ter prepoznal potrebo po ustanovi, ki bi skrbela za stare, onemogle in obubožane občane.

Iz urbarja laške gospoščine, z dne 31. maja 1621, izvemo, da je špitalu pripadla tudi cerkev sv. Elizabete, ki je bila pod upravljanjem farne cerkve v Laškem. Posnetek temelja cerkvice je danes upodobljen tudi na zgornjem vrtu Hotela Savinje.

Janez Krstnik Valvasor dogradi staremu novi špital

Vsa dogajanja v špitalu pa je kasneje budno spremljal tudi Janez Krstnik Valvasor, ki je leta 1554 dobil v posest laško gospoščino. Bil je ogorčen nad zlorabljanjem špitalske imovine, a proti pristojnosti deželnega glavarja nad samim špitalom ni mogel storiti ničesar. Že obstoječemu Meisenreiterjevemu špitalu je leta 1560 priključil lastno špitalsko ustanovo, ki jo je obdaroval s svojega premoženja.

Janez Krstnik Valvasor je v cerkvici sv. Elizabete dal pokopati sebe in svojo ženo. Po podrtju cerkve, leta 1839, so nagrobno ploščo vgradili v farno cerkev.

Po smrti je svoje imetje zapustil nečakom svoje sestre Katarine Moškon, ki so zanjo skrbeli ter jo obdarovali vse do stoletja pred izumrtjem njihovega rodu, ko špital leta 1665  predajo grofu Janezu Vajkardu Vettru von der Lillie (grofu Lilijskemu), katerega potomci so ostali lastniki laške gospoščine vse do leta 1945.

Leta 1824 špital izgubi prvotno funkcijo, leto kasneje ga odkupi Franz Geyer, lectar, medičar in pivovar. V prostorih današnje Savinje zvari prvi vrček piva in v starem špitalu uredi prostore obrtne pivovarne.

Leta 1825 Franz Geyer v prostorih današnjega Hotela Savinja zvari prvi vrček piva.

Leta 1840 je Laško zajel veliki požar. Urbana legenda pravi, da naj bi iz Savinje, takratne obrtne pivovarne in pivnice, napeljali cev, s katero so z vinom gasili občino.

O vmesnem dogajanju ter lastništvu pivnice iz kronik in zapisov ne izvemo kaj dosti, vse do leta 1869, ko je bila v prostorih Hotela Savinje ustanovljena čitalnica. Ta je kljub pritiskom nemške strani vse do leta 1871 širila slovensko besedo, po njenem zaprtju pa je sledilo mrtvilo na slovenskem kulturnem in političnem področju, s čimer so se močno povečali nemški pritiski.

Kukec in odprtje pivnice v Laškem

Leto 1889. Simon Kukec s prevzemom pivovarne v roke dobi tudi pivnico, kjer so se odvijale vse slovenske prireditve, kar je po zaprtju čitalnice (1871) obudilo narodnozavedna gibanja ter kulturni utrip trga.

Kukčevi pivovarji

Leta 1893 v prostorih pivnice ponovno ustanovijo Bralno društvo, ki je imelo v posesti tudi knjižnico, s katere so si člani izposojali gradivo na dom. Po navedbah Jelovška izvemo, da so člani lahko brali tudi časopisje z narodnozavedno vsebino, kot so Edinost, Slovenec, Narodni list, Narodni dnevnik, Slovenski gospodar, Domoljub in mnogo drugih.

Pivnica je imela tako ogromen nacionalni pomen, saj so v njenih prostorih prirejali predstave, koncerte godbe, pevskih zborov ter celo gledališke igre. Več o tem je zapisala Tina Belej v knjigi »Kako so se družili«, v kateri popiše kulturno dogajanje in društva v Laškem od konca 19. stoletja in leta po drugi svetovni vojni.

Pivnica danes

Po menjavi mnogih lastnikov in najemnikov je po drugi svetovni vojni objekt pivnice postal splošno ljudsko premoženje s funkcijo hotela in restavracije.

V začetku 90. let hotel odkupi Pivovarna Laško, da bi stavbo prenovila v hotel visoke kategorije.

Lahko bi dejali, da je bilo Laško od takrat dalje obsojeno na »pivovarsko« mesto brez prave pivnice. V »Savinji« so se zvrstili mnogi lastniki, a žal vsi brez prave vizije. Mnogi povedo, da so na vrtu Hotela Savinje želeli pričarati tudi zametke »Beer gardna« oz. pivskega vrta, ki pa svojega uspeha ni nikoli doživel.

Vse do danes je pivnica ob menjavah nekaterih lastnikov tako ostala prepuščena turističnim namenom. V zgornjih prostorih sicer uspešno obratuje turistični center (TIC), pa tudi Escape room, soba pobega, prva s tematiko pivovarstva.

Laško končno dočakalo odprtje pivnice

Če smo do tega trenutka predstavili usodo pivnice Hotela Savinje, vse od njenih vzponov in padcev, pa bo le ta od ponedeljka dalje zasijala v svoji pravi luči.

V ponedeljek, 1.7. ob 17.00 uri, bodo prostori nekdanje pivovarne zopet pridobili na svoji namembnosti.

Že pred kratkim smo na TV Laško spisali prispevek o razpisu za najem pivnice v spodnjih prostorih Hotela Savinja. Na razpis sta se uspešno prijavila Andreja Dermota in Robi Polanc, član znanega ansambla Okrogli muzikantje.  S svojo ekipo sta se lotila prenove sicer že dotrajane pivnice in ji nadela ime Pivnica Savinja.

Z Andrejo smo spregovorili tudi o njihovi pestri ponudbi.  »Laško je mesto, ki je najbolj prepoznavno po Pivovarni Laško. Zaradi le-te smo mnenja, da naše malo mesto nujno potrebuje pivnico, ki bo zanimiva tako za domačine kot za turiste.«

In kaj nova pivnica ponuja?

»V ponudbi bo več vrst piva in drugih pijač ter pivnici primerna kakovostna hrana«, nam je zaupala Andreja. Na glavnem meniju bo namreč več vrst burgerjev, manjkalo ne bo niti hrustljavih perutničk, svinjskih reber, kuhanih v pivu, frito misto, na meniju bo tudi nepogrešljiva pivska klobasa.  Od ponedeljka do petka, od 10.00 pa do 13.00, bodo v ponudbi tudi malice.

Njihova želja je oživitev starega mestnega jedra

Prizadevajo si, da bi mesto Laško zaživelo, kar nameravajo vzpodbuditi z organizacijo večerov z živo glasbo, preko velikih zaslonov pa bodo prenašali tudi športne dogodke tako v pivnici kot na njenem letnem vrtu. Še posebej mamljivi so obljubljeni dogodki, ki jih bodo za domačine in turiste prirejali ob vikendih.

»Pivnica Savinja je namenjena gostom vseh starostnih skupin, mi pa si bomo prizadevali, da se bodo pri nas počutili dobrodošle,« je dodala Andreja.

Kdaj pa bo pivnica odprla svoja vrata?

Pivnica Savinja se odpira v ponedeljek, 1. 7. 2019, ob 17.00. Na otvoritvi nas bodo zabavali Okrogli muzikanti, čez dan pa bodo ponujali tudi pijače po akcijski ceni.

Lahko bi dejali, da Laško končno postaja pravo »pivovarsko mesto«. Stari »špital« je po obdobju samevanja dočakal prenovo ter novo namembnost. Njegove osamele in dotrajane prostore bo končno razsvetlil nov žarek upanja, za katerega tako Laščani kot Laščanke upamo, da bo v vzdušju pivskega okoliša pridobil naziv vreden »Kukčeve pivnice«.

Špela Juhart

Zgodovina povzeta po: Belej Tina, Kako so se družili: kulturno dogajanje in društva v Laškem, od konca 19. stoletja in leta po drugi svetovni vojni (Laško, 2011); Erman Pertl, “Pregled razvoja zdravstva v Laškem in njegovem okolišu”, Časopis za zgodovino in narodopisje, 1976, str. 358-391. Za pomoč pri iskanju virov ter podatkov se zahvaljujemo tudi Barbari Penič. 

Slikovno gradivo za novo pivnico je kreirala Tjaša Trobiš. 

Sorodni prispevki

Rdeči križ Laško: Povečano povpraševanje po humanitarnosti zaradi krize s COVIDOM -19

Korona kriza je terjala svoj davek. Tako na področju zdravstva, kot tudi na področju humanitarnih organizacij, ki beležijo vse večje povpraševanje po...

Mladi skozi korona krizo

Mladi. Tisti prekrškarji, ki so največkrat na udaru kritikov, predvsem starejših, ki nemalokrat pozabljajo, da so tudi sami nekoč razmišljali z drugačnimi...

Policisti s povečanim obsegom dela, a v Laškem ne beležijo težjih kršitev

V teh dneh, ko vsi okoli sebe vidimo samo še prepovedi in omejitve ter jezno pogledujemo proti organom pregona pa se nemalokrat...

Tifernusov dnevnik

Kako je kulturni molk udaril občino Laško

Z besedo predaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajajo svoja čustva, je dejal Plehanov. A kaj se zgodi, ko kultura...

Festivalnost s Cvetjem in pivom splavala po vodi, STIK ohranil simbolično obeležitev

Korona kriza je Laščanom letos odnesla nekaj neprecenljivega, Festival Pivo in Cvetje, ki bi potekal drugi vikend v juliju in bi ponovno postregel z...

PRAZNIK DELA V SENCI DVIGA BREZPOSELNOSTI IN KRŠENJU DELAVSKIH PRAVIC

PREBUJALI SE BOMO TUDI V LAŠKEM Bliža se prvi maj, praznik dela in delavskih pravic, ki so, vsaj v zadnjih dneh, ko se spopadamo z...

Zgodba o Božičku in o tem kako je “nastal” božič

Nisem Grinch, ki bi uničil božič in to ni samo še eden izmed božičnih člankov, ki ste jih neštetokrat prežvečili. Ste postavili smreko, zakurili v...

Mednarodni dan piva

Danes, na prvi petek v avgustu obeležujemo mednarodni dan piva. To je praznik vseh ustvarjalcev piva, pivovarjev, ki pivo varijo, hmeljarjev, lastnikov pivnic, barov,...

Ostanimo povezani

955OboževalciVšečkaj
621SledilciSledite
439NaročnikovNaročite se