Prvi maj, praznik dela

POSTAVILI SMO MLAJ, PRIŽGALI KRESOVE IN SE Z GODBO NA PIHALA LAŠKO PREBUDILI V PRAZNIČNO JUTRO NA PRAZNIK DELA

Pred prvomajskimi prazniki so po slovenskih vaseh in krajih postavili mlaje, prižgali kresove, na praznično jutro pa so nas godbeniki in godbenice s koračnicami prebudili v  praznik dela, kjer smo se spomnili na pravice delavcev po vsem svetu.

Pa je bilo od nekdaj tako? Spustite se z nami v preteklost, da skupaj vstopimo v magičen svet poganstva in praznovanja, ki nas je danes pripeljal do praznovanja za delavske pravice.

Praznovanje v času prvega maja je imelo nekdaj drugačen in predvsem magičen pomen, ki ga je pri nas prebujalo pogansko verovanje in z njim čaščenje pomladi.

Današnja tradicija prvomajskih praznikov se prične s postavitvijo mlaja, ki ga navadno postavljajo v slovenskih vaseh in krajih na dan pred prižigom kresov.

Prve postavitve zelenega mlaja pa segajo daleč v preteklost, še v verovanje karantanskih Slovencev. Mlaj kot tak je simbol boginje Maje, boginje narave. Sprva so mlaje postavljali kot mlado drevo, okrašeno z vejicami in s trakovi, ti pa so simbolizirali prebujenje narave in obnovljeno drevesno rast.

Kakor večina slovenskih poganskih tradicij, je tudi tradicijo mlaja prevzela krščanska vera in s tem darovala postavitvi mlaja krščanski pomen. Prve upodobitve mlaja segajo nazaj v 15. stoletje, kjer je bil upodobljen na ikonografiji svetega Jurija. Kasneje se je mlaj uporabljal kot osebna počastitev višjih slojev, med tem ko so med kmečkim prebivalstvom s cerkveno rabo doživeli vrhunec šele v 19. stoletju.

Simbolika mlaja na slovenskem se je kasneje kot del podeželske kulture uveljavila pred prvo svetovno vojno, kot narodni simbol pa se je uveljavil predvsem med obema svetovnima vojnama, kar nakazuje tudi krašenje z zastavami, ki so krasile vrhove smreke, breze ali okrašenega bora.

Če je mlaj na slovenskem sprva simboliziral kult plodnosti in varstvo pred zlemi silami, v času poznega srednjega veka družbene sloje ter krščanski simbol svetega Jurija, pa kljub raznolikim koreninam, mlaj danes simbolizira predvsem kulturno in narodno zavest.

Tradicijo postavljanja mlaja ohranjamo tudi v Laškem, kjer vsako leto v dneh pred kresovanjem po okoliških vaseh postavimo mlaj, nanj obesimo vence in ga okrasimo s trakovi v barvah slovenske zastave. Najlepše je to tradicijo moč videti na Šmohorju, kjer v sklopu krajevne skupnosti Rečica ter planinskega društva Laško in moškega pevskega zbora Laško postavijo mlaj točno tako, kot so ga postavljali včasih.

Velik doprinos pri postavitvi mlaja imajo tudi ženske in dekleta, ki mlaj okrasijo s trakovi in poskrbijo, da ima samo drevo tudi narodno zavedni pomen.

Tradicija postavitve mlaja pri nas sega nekje v 80. leta prejšnjega stoletja. Najvišji mlaj, ki so ga postavili na Šmohorju, je bil visok kar 32 m, danes pa z druženjem in organizacijo manjšega praznovanja poskrbijo za to, da se tradicija ohranja naprej in tako nevede ohranjajo korenine starih poganskih običajev, ki so jim nadeli narodno zavedne korenine ter pomen kulturne in lokalne zavesti.

Po postavljanju mlaja in prižigu kresov vas na praznik dela v krajih in vaseh navadno zbudijo koračnice godbenikov in godbenic. Ti s svojimi melodijami oznanjajo praznovanje delavskega praznika, navadno v zgodnjih jutranjih urah, ko se noč šele spogleduje z dnem.

Se sprašujete čemu?

Budnice godb so s tradicionalnim glasnim igranjem del praznika že od samega začetka, o čemer priča dejstvo, da je največ godb nastalo na koncu 19. in v začetku 20. stoletja.

Nastanek in ustanovitev godb tako sovpada z nastankom samega praznika, ki ga v Sloveniji praznujemo že vse od leta 1890.

Začetki amaterskega godbeništva so se sprva snovali kot trobilne skupine, nato pa so se iz teh začele razvijati predvsem delavske godbe. Povod za nastajanje godbenih skupin je bilo organiziranje delavskih razredov, ob enem pa so s tem poskrbeli tudi za narodno prebujanje.

Ravno razcvet godbeništva je bil močno povezan z razcvetom narodne in delavske zavesti. Vloga godb je bila tako že od samega začetka izrazito buditeljska.

Najbolj zanimiv podatek je namreč, da so prve godbe na slovenskem nastajale iz delavskih skupin. Tako so nastale rudarska oz. knapovska godba, poštarska godba, pa tudi sama delavska godba kot taka.

Godbeništvo je v slovenskem prostoru krepilo narodno zavest, saj so izvajali predvsem slovenske koračnice in  melodije, kar takratne oblasti niso opazile.

Tako kot vse druge godbe, je tudi Laška pihalna godba leta 1862, na pobudo Franca Klepeja, nastala kot ena izmed delavskih godb.

Godbeniško zasedbo so tako sestavljali predvsem slovenski kmetje, obrtniki in delavci.

Po vojni, ko je godba v Laškem zopet zaživela, so se leta 1924 kmetom, obrtnikom in delavcem pridružili še rudarji.  Takrat je godbeniško taktirko prevzel Franc Ropret.

Kot se za delavske godbe spodobi, je tudi Laška pihalna godba redno nastopala na budnicah za prvomajske praznike.

Godbeniki vse od začetka nastanka prvomajskih praznovanj na Šmohorju redno budijo krajane in krajanke občine. Tradicija glasne budnice na praznik dela jih tako popelje po mestnih ulicah Laškega, vse do Thermane in upokojenskega doma v Debru. Svojo pot nato nadaljujejo do Šmohorja, kjer popestrijo in uradno otvorijo prireditev ob praznovanju praznika.

Budnica je za godbenike in godbenice eden izmed najljubših t.i. »špilov«, saj so se po praznovanju kresnega večera, na predvečer praznika, budnice večkrat udeležili še neposredno iz prejšnjega večera. S tem so si popestrili dan, hkrati pa dokazali, da jim za spanec, ob skupni zabavi in igranju za krajane in krajanke, sploh ni mar.

Če smo do sedaj postavili mlaj in se v praznično jutro prebudili ob melodijah iz korpusov Laške pihalne godbe, pa je čas, da se postavimo še v zadnje dejanje in si ogledamo, kako v Laškem proslavimo praznik dela.

Prvi maj kot praznik dela se pravzaprav praznuje kot spomin na krvav dogodek med delavskimi protesti v Čikagu. Leta 1886 so namreč delavci v sprva mirnih protestih zahtevali uzakonjen osem urni delavnik in še nekatere druge pravice. Protest se je sprevrgel v krvavo zatrtje, saj je v njem umrlo 11 protestnikov. Od tega dogodka dalje se po svetu praznuje praznik dela. Na slovenskem smo praznik dela prvič praznovali leta 1890.

V Laškem praznik prvega maja praznujemo od ustanovitve planinskega društva Laško, ki s pomočjo krajevne skupnosti Rečica in moškim pevskim zborom prireja vsakoletno srečanje na Šmohorju.  Prve prireditve naj bi Planinsko društvo Laško prirejalo že vse od svoje ustanovitve, leta 1922, pa do 1996, ko je prireditev na Šmohorju prevzela krajevna skupnost Rečica.

Tradicionalno se prvi maj v Laškem začne z budnico, kjer nas godbeniki in godbenice Laške pihalne godbe prebudijo s korakanjem in igranjem po naših ulicah. Godbeniki in godbenice tako vsako leto prebudijo krajane in krajanke na najrazličnejših predelih našega mesta, kjer se ob postojankah okrepčajo in odžejajo. Nato se skupaj s pohodniki odpravijo na planinski dom Šmohor.

Tam pred uradnim delom zaigrajo delavsko himno, Internacionalo, ki jo tako kot pri nas izvajajo povsod po svetu. Himno je, ravno na čast delavske vstaje, leta 1871, spisal Eugène Pottier, med tem ko jo je leta 1888 uglasbil Pierre Degeyter.

Laščani in Laščanke tako vrsto let ohranjamo dolgoletno tradicijo pohodništva in praznovanja delavskega praznika na Šmohorju. Med drugim se  na Šmohorju vsako leto v organizaciji zvrsti mnogo nastopajočih, ki ohranjajo pestrost tovrstne prireditve. Vsako leto nas o delavskih pravicah in osveščanju o njih opominjajo tudi mnogi govorniki. Letos nas je na praznik dela na Šmohorju obiskal tudi predsednik  republike Slovenije, Borut Pahor. V svojem govoru se je predsednik zavzel za sklenitev novega družbenega dogovora med državo, delodajalci in sindikati, ki bi zagotavljal fleksibilnejši trg dela, spremembo davčne politike, vzdržno in konkurenčno gospodarstvo ter socialno varnost. Zavzel se je tudi za višje plače zaposlenih, nižje davke in večjo fleksibilnost trga dela, med drugim pa si vzel čas tudi za fotografiranje s pohodniki in pohodnicami. (posnetek govora Pahorja)

Prazniki, ki jih Laščani praznujemo v času prvega maja, imajo pri nas korenine še v poganskem verovanju staroslovencev. Če smo postavili mlaj, ki je včasih s kultom plodnosti skrbel za ohranitev zelenja in daritev boginji Maji, smo ga v vikendu pred prvim majem postavili kot simbol narodne in lokalne zavesti, na kar je nakazovala tradicionalna okrasitev vrha s slovensko zastavo.

In če smo s kresovi v času poganskih verovanj pomagali soncu darovati energijo ognja in s kresovi počastili boga Kresnika, kasneje pa opozarjali na turške vpade, smo danes kres prižgali v znak majhnega upora, ki še vedno opozarja na pomakanje delavskih pravic. Prvi maj Laščani z vsem ponosom in tradicijo obeležujemo kot pokazatelj pripadnosti našemu narodu in z rdečimi nageljni na prsih opominjamo na čase, ko smo se borili za tisto, kar nam pripada, a nam žal ni dano še danes.

(Špela Juhart)

 

 

Sorodni prispevki

Pomisliti je potrebno tudi na starostnike

Vse več zadnje čase govorimo o šolanju na daljavo in problemih otrok in mladostnikov, a pozabili smo na tiste, ki nekako tudi...

Občinska seja v znamenju financ

Kljub razmeram v katerih so tovrstna srečanja sicer omejena so se včeraj že dvanajstič sestali svetniki in zaposleni na Občini in v...

Martinovo tokrat v krogu družine

Danes po Sloveniji pa tudi drugod po Evropi praznujemo praznik, za katerega smo lahko zahvalni Martinu Tourskemu...

Tifernusov dnevnik

Kako je kulturni molk udaril občino Laško

Z besedo predaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajajo svoja čustva, je dejal Plehanov. A kaj se zgodi, ko kultura...

Festivalnost s Cvetjem in pivom splavala po vodi, STIK ohranil simbolično obeležitev

Korona kriza je Laščanom letos odnesla nekaj neprecenljivega, Festival Pivo in Cvetje, ki bi potekal drugi vikend v juliju in bi ponovno postregel z...

PRAZNIK DELA V SENCI DVIGA BREZPOSELNOSTI IN KRŠENJU DELAVSKIH PRAVIC

PREBUJALI SE BOMO TUDI V LAŠKEM Bliža se prvi maj, praznik dela in delavskih pravic, ki so, vsaj v zadnjih dneh, ko se spopadamo z...

Zgodba o Božičku in o tem kako je “nastal” božič

Nisem Grinch, ki bi uničil božič in to ni samo še eden izmed božičnih člankov, ki ste jih neštetokrat prežvečili. Ste postavili smreko, zakurili v...

Mednarodni dan piva

Danes, na prvi petek v avgustu obeležujemo mednarodni dan piva. To je praznik vseh ustvarjalcev piva, pivovarjev, ki pivo varijo, hmeljarjev, lastnikov pivnic, barov,...

Ostanimo povezani

955OboževalciVšečkaj
621SledilciSledite
439NaročnikovNaročite se