Velika noč izgubljena v svojem pomenu

Velika noč velja za največji krščanski praznik. Praznuje se po prvi pomladni luni, nekje med 22. marcem in 25. aprilom. Takrat se spominjamo Jezusovega trpljenja, križanja in vstajenja. To je čas, ko ljudje napolnijo pletene košare z domačimi dobrotami, jih pokrijejo z belimi prti, na katerih so vezani simboli krščanstva ali pomladi, in svoja jedila odnesejo v cerkev k blagoslovu. Vendar je to tudi čas potrošništva, ko so nakupovalne police polne čokoladnih jajčk, piščančkov in zajčkov, izbira pa med raznoliko ponudbo ogromna.

Velika noč kot največji krščanski praznik

Pred praznikom velike noči traja 40. dnevni post, ki se začne na pepelnično sredo. V tem času se ljudje odpovejo svojim razvadam, skušnjavam. Postno obdobje predstavlja tudi čas, ko se lahko poglobimo vase in razmislimo o svojih dejanjih, ki jih obžalujemo.

Teden dni pred veliko nočjo se na cvetno nedeljo začne sveti teden. Verniki takrat k blagoslovu v cerkev odnesejo oljčne vejice in butare, ki njihove domove varujejo pred boleznimi, strelami in povečujejo plodnost.

Na veliki četrtek prenehajo zvoniti vsi zvonovi, saj se verniki spominjajo Jezusove zadnje večerje. Zvonovi začno ponovno zvoniti v nedeljo in oznanjajo njegovo vstajenje. Na veliki petek velja strogi post, kot spomin na Jezusovo križanje. Katoličani na veliko soboto košare napolnijo z dobrotami in jih nesejo v cerkev k blagoslovu.

Med simbole velikonočnih jedi spadajo:

  • kruh: simbolizira Kristusovo telo,
  • hren: simbolizira žeblje,
  • rdeči pirhi: simbolizirajo kaplje Kristusove krvi,
  • šunka ali druge mesnine: simbolizirajo Kristusovo meso,
  • potica: simbolizira trnjevo krono,
  • jajca: simbolizirajo pomlad in oznanjajo novo življenje,
  • cvetje: simbolizira Kristusovo vstajenje od mrtvih.

Velikonočne dobrote se pozajtrkujejo na velikonočno nedeljo po jutranji maši, ko se zbere celotna družina. Velikonočni ponedeljek je dela prost dan, ki je namenjen obisku sorodnikov in prijateljev.

Kako pa veliko noč praznujejo po svetu?

Veliko noč se praznuje na vseh celinah, vendar se običaji med državami zelo razlikujejo. V Veliki Britaniji, Severni Ameriki in Avstraliji je med otroki zelo priljubljeno iskanje jajčk okoli hiše.

Na Škotskem so kmetje nekoč na sveti torek, ko je Jezus svojim apostolom umil noge, v morje metali oves in zraven molili ter prosili za rodovitno zemljo. V Veliki Britaniji še vedno ostaja tradicija barvanja jajc, ki pa so jih po večini že zamenjala čokoladna. Američani na veliko noč priredijo piknik na katerem se zbere celotna družina. V njihovi navadi je, da za sladico jedo hot cross buns, ki je različica buhteljnov.

Tudi pri Italijanih je v navadi, da se za veliko noč zbere celotna družina. Skupno kosilo imajo v soboto, kjer postrežejo pečenega jagenjčka, krompir in druge priloge. V nedeljo pa se odpravijo na izlet.

V Rusiji imajo staro navado, da jajca obarvajo samo z rdečo barvo. Ne smejo jih razbiti ob trdo površino, ampak jih morajo olupiti samo z nohti.

Ko te na ponedeljkovo jutro prebudi curek hladne vode

Na Slovaškem se velikonočne jedi ne razlikujejo od naših. Na mizah se prav tako najdejo pisanice, šunka, potica, kruh in hren. Se pa velikonočnega ponedeljka manj veselijo pripadnice nežnejšega spola. V navadi je, da moški svoje ženske zbudijo s curkom hladne vode. Hladna voda, naj bi bila dobra za zdravje, lepoto in pamet. Prav tako pa neprijetno presenečenje ponovno doživijo tudi ob srečanju z drugimi družinskimi člani in prijatelji.

V Argentini pred veliko nočjo praznujejo Carnival, ki se začne šest tednov prej. Ljudje se oblečejo v tradicionalna oblačila, ulice so okrašene z lučkami in mize so polne sira, sadja ter slaščic.

Judje imenujejo veliko noč pasha ali pesah. V času praznovanja se spominjajo, ko je Mojzes Izraelce odpeljal iz egiptovskega suženjstva. Praznovaje traja sedem dni, v tem času pa Judje ne jedo kvašenega. Na praznik se zvečer za mizo zbere celotna družina. Postrežejo si z vinom, jajci, hrenom, grenkimi zeli, govedino, piščančjo juho, nekvašenimi cmoki, jagnjetino ali nadevano ribo.

Ko na veliko noč rešuješ umore

Zelo zanimivo tradicijo za veliko noč pa imajo na Norveškem. V nedeljo tečejo na smučeh in rešujejo umore. Na televizijskih kanalih se vrtijo kriminalke in detektivke, prav tako izdajo veliko novih knjig s kriminalno vsebino. Revije objavljajo zgodbe v katerih morajo bralci ugotoviti kdo je morilec, celo na embalažah mleka se pojavljajo zgodbe o nerešenih umorih.

Kaj imajo zajčki skupnega z veliko nočjo? 

Velikonočni zajec izvira iz Nemčije iz 17. stoletja. Pojavlja se v različnih poganskih legendah, vse pa se zaključijo enako.

Velika noč predstavlja v germanskem poganstvu začetek pomladi, zajci pa ponovno rojstvo, preporod, vstajenje. Legenda pravi, da naj bi prvo velikonočno oz. pomladno jajce znesel zajec ali pa naj bi bil žrtvena žival germanske boginje Ostre (ang. Eastre). Bila je boginja pomladi, gozda in življenja. Imela pa naj bi celo zajčjo glavo.

Komercialna stran velike noči

Danes veliko noč vse bolj zaznamuje tudi potrošništvo. Police v trgovinah so polne čokoladnih jajčk, zajčkov, piščančkov in košaric s sladkarijami. Vsako leto je pred veliko nočjo izdelanih več kot 90 milijonov čokoladnih velikonočnih zajčkov. Poleg čokoladnih sladkarij pa se pred veliko nočjo v trgovinah najbolj prodajajo prekajena šunka, hren in jajca. Se pa v zadnjih letih opaža, da ljudje v tem času raje posegajo po domačih oz. lokalnih izdelkih, pri tem prevladujejo domače mesnine. Slovenci v tem času pobarvamo okoli 14 milijonov jajc, kar pomeni 7 jajc na prebivalca. V trgovinah pred praznovanjem velike noči v obdobju treh tednov prodajo približno 70 odstotkov letne prodane količine. Prodaja se poveča, ni pa tako velika kot v času božiča.

Velika noč se danes neglede na versko pripadnost praznuje po vsem svetu. Vsaka država ima svojo tradicijo, pri tem pa je vsem skupna ena vrednota – družina. To je čas druženja in praznovanja v družinskem krogu, ko si ponovno vzamemo čas za svoje najbližje. Žal je danes to vse bolj zanemarjeno, saj so v ospredju ekonomski interesi. V potrošništvo smo zapadli že toliko, da smo celo zanemarili tradicionalne običaje, ki nas delajo drugačne in unikatne. S tem pa ima naša družba nov velikonočni simbol – POTROŠNIŠTVO.

Nina Tovornik Jurgelj

 

Literatura: Krumpačnik, N. (2017): Zakaj praznujemo Veliko noč? Pridobljeno 17. 4. 2019, https://motiviran.si/velika-noc/; Lepoša, T. (2018): Velika noč: nekoč praznik povezovanja in druženja, danes v ospredju komercialni interesi. pridobljeno 17. 4. 2019, https://www.vestnik.si/velika-noc-nekoc-praznik-povezovanja-in-druzenja-danes-v-ospredju-komercialni-interesi-6438314; Mihevc, R. (2017): Do velike srede so včasih postorili vsa fizična dela. Pridobljeno 18. 4. 2019, http://radio.ognjisce.si/sl/189/utrip/23676/; Potrošniki v nakup velikonočnih jedi večinoma v tednu pred prazniki. Pridobljeno 18. 4. 2019, https://www.nakupujemvmestu.si/lifestyle?potrosniki-v-nakup-velikonocnih-jedi-vecinoma-v-tednu-pred-praznikom; Velika noč in prihod pomladi po svetu. Pridobljeno 17. 4. 2019, https://www.cosmopolitan.si/samo-zate/velika-noc-in-prihod-pomladi-po-svetu/; Velika noč ni le krščanski praznik. Pridobljeno 17. 4. 2019, https://www.pomurec.com/vsebina/4514/Velika_noc_ni_le_krscanski_praznik.

Sorodni prispevki

Pomisliti je potrebno tudi na starostnike

Vse več zadnje čase govorimo o šolanju na daljavo in problemih otrok in mladostnikov, a pozabili smo na tiste, ki nekako tudi...

Občinska seja v znamenju financ

Kljub razmeram v katerih so tovrstna srečanja sicer omejena so se včeraj že dvanajstič sestali svetniki in zaposleni na Občini in v...

Martinovo tokrat v krogu družine

Danes po Sloveniji pa tudi drugod po Evropi praznujemo praznik, za katerega smo lahko zahvalni Martinu Tourskemu...

Tifernusov dnevnik

Kako je kulturni molk udaril občino Laško

Z besedo predaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajajo svoja čustva, je dejal Plehanov. A kaj se zgodi, ko kultura...

Festivalnost s Cvetjem in pivom splavala po vodi, STIK ohranil simbolično obeležitev

Korona kriza je Laščanom letos odnesla nekaj neprecenljivega, Festival Pivo in Cvetje, ki bi potekal drugi vikend v juliju in bi ponovno postregel z...

PRAZNIK DELA V SENCI DVIGA BREZPOSELNOSTI IN KRŠENJU DELAVSKIH PRAVIC

PREBUJALI SE BOMO TUDI V LAŠKEM Bliža se prvi maj, praznik dela in delavskih pravic, ki so, vsaj v zadnjih dneh, ko se spopadamo z...

Zgodba o Božičku in o tem kako je “nastal” božič

Nisem Grinch, ki bi uničil božič in to ni samo še eden izmed božičnih člankov, ki ste jih neštetokrat prežvečili. Ste postavili smreko, zakurili v...

Mednarodni dan piva

Danes, na prvi petek v avgustu obeležujemo mednarodni dan piva. To je praznik vseh ustvarjalcev piva, pivovarjev, ki pivo varijo, hmeljarjev, lastnikov pivnic, barov,...

Ostanimo povezani

955OboževalciVšečkaj
621SledilciSledite
439NaročnikovNaročite se