Od prve smuči do Smučarskega kluba Zlatorog

Vsaka pot za seboj pušča sledi, ki jih uspešno ali pa neuspešno za nami odkrivajo naši zanamci.  V smučarskih krogih temu strokovno pravimo smučine in smučarski klub svoje smučine uspešno ustvarja že štirideset let. V ta namen so v petek, 1. marca otvorili razstavo, kjer so se spominjali svojih preteklih zavojev, začetkov in predvsem tistih, ki so klubu postavili svoje temelje, tiste prve količke, po katerih smučarski klub zlatorog vijuga še danes.

Prve omembe smučarjev zapisal že Valvasor

Na področju današnje Slovenije je prvo uporabo smuči v svojem delu Slava vojvodine Krajnske leta 1689 omenil Janez Vajkard Valvasor. Opisal je bloško smučanje, kar opredeljujemo kot izjemen dokument prvega smučanja v srednji Evropi. Po Valvasorjevih zapisih so bili bloški smučarji prvi na svetu pri krmarjenju v zavoju, saj da so »po kačje kljukali z neverjetno hitrostjo, da so se izognili oviram«.

Laščani niso bili med prvimi, so bili pa zagotovo med najbolj strastnimi smučarji. Eden prvih zapisov smučanja v Laškem sega v leto 1926, ko je potekalo smučarsko tekmovanje, katerega zmagovalec je bil Ernest Matko. V obdobju pred 2. svetovno vojno so domačini smučali pretežno po okoliških hribih, kot je Majerhof (danes Taborje), ki je bil idealen za popoldanske užitkarje. Za zahtevnejše smučišče je veljal Kobivjek, katerega so obvladovali le najpogumnejši. Drugi so svoje smuči testirali po Komesovem hribu (današnja Kidričeva ulica).

V obdobju po vojni so smučarski duh v Laškem krepili smučarji, kot so Stanko Šipek, Miro Firm, Janez Rems, Karel Vidali, Jure Kislinger, Marko Drnovšek in Maks Podrgajs. Takrat so organizirali tudi resnejše tekme v Pajkovi ali Trbežnikovi dolini na Šmohorju. Strast in želja po smučanju se je kazala predvsem v vztrajnosti in trdoživosti. Smučarji so takrat ob sobotah popoldan s smučmi na ramenih in živežem v nahrbtnikih po smučarske užitke na Šmohor odhajali kar peš. Grel jih je topel čaj v koči nad Pajkovo dolino in »štamfanje« do doline vse do mraka. Na nedeljo, ko je bilo smučišče pripravljeno, so svoj talent preizkusili na tekmi ali rekreativno odsmučali tri ali štiri spuste.

V kasnejših obdobjih so smučarska tekmovanja prirejali na Krištofu, z vrha katerega je bila postavljena veleslalomska proga s ciljem na današnjem pokopališču. Organizirali so tudi tekmovanje za mladino, in sicer so slalomsko progo s Krištofa popestrili s tekom okoli »tekstilne«.

Obdobje, ko je vajeti smučanja v Laškem prevzel Smučarski klub Zlatorog Laško

8. februarja 1979 se je v Laškem ustanovil Smučarski klub Zlatorog Laško, ki je takrat deloval v okviru TVD Partizan kot samostojna smučarska sekcija omenjenega društva. Ustanovni odbor je vodilo predsedstvo, ki so ga takrat predstavljali predsednik Peter Košar, člana Tine Verhovc in Andrej Šmauc in zapisnikarka Mojca Manfreda. V uvodnem pozdravu predsednika TVD Partizan, Maksa Košarja, je bila izrečena misel: “Do sedaj je bilo smučanje domena posameznikov, ki so iskali to obliko športne rekreacije le za lastno zabavo. Danes postaja smučanje vse bolj potreba tako delavcev kot šolarjev, da se po naporih svojega vsakdana sprosti na snegu in nabere novih moči za jutrišnji delovni dan. Temu pravimo aktivna rekreacija – saj je smučanje športna prvina, ki zahteva telesno zdravega človeka z dobro telesno kondicijo.”

 Razvoj in poslanstvo v izobraževanju mladine

Smučarsko izobraževanje mladine se je v Laškem sicer začelo že pred začetkom ustanovitve kluba. Konec 40. let je v kraju kot prvi učitelj smučanja deloval Vlado Leden, poleg njega pa tudi učitelj telesne vzgoje na osnovni šoli Vlado Bračun. Po letu 1962 so smučarsko mladino vzgajali še Karli Jančič, Jože Krašovec, Peter Košar, Stanislav Kužnik in Ivan Pečnik.

Cilji smučarskega kluba so že od samega začetka stremeli k izobraževanju in »treningu« mladine. Že v prvi sezoni samostojnega kluba leta 1979/80 so se Drago Pajk, Robi Karlatec in Dušan Aškerc udeležili izobraževanja novih kadrov na Krvavcu in se s tem pridružili devetim strokovnim kadrom, ki so v tistem času delovali v področni Zvezi vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja (ZVUTS). Povezovanje s takratnim SŠD Mladost so nadgradili z vključitvijo osnovnošolcev preko OŠ Primoža Trubarja Laško, OŠ Antona  Aškerca  Rimske Toplice in OŠ Marjana Nemca Radeče.  Pomembno noto v izobraževanju mladine je doprinesel predvsem Ivan Pečnik, ki je deloval na področju vzgoje mladih ter preko organizacije in koordinacije med smučarsko šolo Zlatorog ter SŠD Mladost.

Leta 1982 so v klubu sledile spremembe. Zlatorog je takrat štel 208 članov, od tega 84 odraslih in kar 124 otrok. Predsednik strokovnega odbora je postal Jure Križnik, sicer tudi prvi vaditelj smučanja z državno licenco v Laškem, in pod njegovim vodstvom so bili postavljeni novi temelji s smučarsko šolo Zlatorog, ki je ostala glavna dejavnost kluba vse do danes.

V 90. letih so v klubu svoje delo usmerili v izobraževanje in pridobivanje novih kadrov. Leta 1993 je na predsedniške smuči kluba stopil Raša Brkljačič. Določili so nova smernice in smučarsko šolo organizirali kar v dveh terminih – v času novoletnih in zimskih počitnic na smučarskem centru RTC Rogla, ponovno pa so oživeli tudi tekmovanja v veleslalomu, Zlatorogov pokal SKI Open, ki so ga izvajali na smučišču Jasa na Rogli. Novost so bili vodniki smučanja – prvič so izvedli kadrovski tečaj prevoznega tipa, ki ga je uspešno izvedel Uroš Martinšek, uspešen član B demo tima in kasneje A demo tima Slovenije.

Leta 1997 je bil Zlatorog pod ŠVD Partizan samo še na papirju. Še istega leta so se odcepili, klub pa reorganizirali do te mere, kot ga poznamo še danes. Naslednje leto so na pobudo takratnega župana in poslanca državnega zbora Petra Hrastelja pridobili nove poslovne prostore na Badovinčevi 6 v Laškem, kjer se njihovo delo odvija še danes.

Zlatorogov pokal

Poleg izobraževanja mladih in kadra se je klub posvečal tudi tradicionalnemu tekmovanju, ki so ga enkrat letno izvedli na Jasi na smučišču Rogla. Ob zaključku sezone v marcu so člani kluba s svojimi družinami izvedli tekmovanje. Zlatorogov pokal je skozi leta doživel nekaj modifikacij in je med Laščani najbolj odmevno in po udeležbi najštevilčnejše tekmovanje. Poleg občinskih prvenstev, tekmovanj članov sindikata, športnih društev in občinskih prvenstev šolskih športnih društev se to klubsko tekmovanje tradicionalno izvaja tudi danes. Prvo tekmovanje za Zlatorogov pokal je bilo izvedeno 17. marca 1979 na Kopah nad Slovenj Gradcem – proga Kaštivnik. Tekmovanja se je udeležilo 40 članov kluba. Današnje tekmovanje “Zlatorogov pokal – SKI OPEN” je rekreativno tekmovanje v veleslalomu odprtega značaja, ki naj bi privabilo tudi ostale rekreativne smučarje. Seveda se najostrejše borbe za najžlahtnejša odličja tradicionalno bijejo med člani kluba.

Tekmovanje so nadgradili tudi s tradicionalno posebnostjo, in sicer s tekmovanjem za družinski pokal, ki ga je osvojila najhitrejša družina  – oče, mati in najhitrejši potomec. Poleg družinskega pokala se podeljuje tudi pokal za najhitrejšega tekmovalca in tekmovalka, najhitrejši smučarji v posameznih kategorijah pa seveda prejmejo spominske medalje.

Ker je poslanstvo kluba izobraževati strokovni kader, člani kluba medse vabijo tudi zainteresirane smučarje, ki bi želeli opravljati tečaj učitelja smučanja in kasneje učiti v njihovi smučarski šoli. Obljubljajo zabavo, hkrati pa se lahko preko svojega najljubšega zimskega športa spopadete tudi z didaktičnimi in metodološkimi prijemi, ki vam zagotovo lahko koristijo tudi v prihodnje.

Zlatorog vstopa v klub štiridesetih

Laščani smo smučarski narod in že od nekdaj povezani s športom. Med našimi krajani je obilico uspešnih športnih imen. Še rajši pa se povezujemo v skupine, kjer se družimo in s tem kvalitetno preživljamo čas. Zaradi tovrstnih ciljev je bil idejno ustanovljen tudi SK Zlatorog.

V snegu so pustili sledi, četudi je ta skopnel, so vsako leto ustvarjali nove, za mlade ki prihajajo. Nikoli niso zahtevali, da vijugajo po njihovih, starih sledeh, pustili so da ustvarjio svoje smučine, ponosni, da so še lepše in čistejše, ponosni, da se je iz nebogljenega zlatorogca izklesal vaditelj, ki ponosno reče, za moj prvi zavoj je kriv smučarski klub Zlatorog.

Da ne pozabim, dol, hop, zavoj!

Špelca Juhart in Nika Teraž

Foto: Arhiv SK Zlatorog

Sorodni prispevki

Pomisliti je potrebno tudi na starostnike

Vse več zadnje čase govorimo o šolanju na daljavo in problemih otrok in mladostnikov, a pozabili smo na tiste, ki nekako tudi...

Občinska seja v znamenju financ

Kljub razmeram v katerih so tovrstna srečanja sicer omejena so se včeraj že dvanajstič sestali svetniki in zaposleni na Občini in v...

Martinovo tokrat v krogu družine

Danes po Sloveniji pa tudi drugod po Evropi praznujemo praznik, za katerega smo lahko zahvalni Martinu Tourskemu...

Tifernusov dnevnik

Kako je kulturni molk udaril občino Laško

Z besedo predaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajajo svoja čustva, je dejal Plehanov. A kaj se zgodi, ko kultura...

Festivalnost s Cvetjem in pivom splavala po vodi, STIK ohranil simbolično obeležitev

Korona kriza je Laščanom letos odnesla nekaj neprecenljivega, Festival Pivo in Cvetje, ki bi potekal drugi vikend v juliju in bi ponovno postregel z...

PRAZNIK DELA V SENCI DVIGA BREZPOSELNOSTI IN KRŠENJU DELAVSKIH PRAVIC

PREBUJALI SE BOMO TUDI V LAŠKEM Bliža se prvi maj, praznik dela in delavskih pravic, ki so, vsaj v zadnjih dneh, ko se spopadamo z...

Zgodba o Božičku in o tem kako je “nastal” božič

Nisem Grinch, ki bi uničil božič in to ni samo še eden izmed božičnih člankov, ki ste jih neštetokrat prežvečili. Ste postavili smreko, zakurili v...

Mednarodni dan piva

Danes, na prvi petek v avgustu obeležujemo mednarodni dan piva. To je praznik vseh ustvarjalcev piva, pivovarjev, ki pivo varijo, hmeljarjev, lastnikov pivnic, barov,...

Ostanimo povezani

955OboževalciVšečkaj
621SledilciSledite
439NaročnikovNaročite se