Proslavo ob kulturnem prazniku zaznamovale velike besede

Pretekli teden smo Slovenci  ob kulturnem prazniku počastili 170. obletnico smrti našega največjega pisca sonetov, Franceta Prešerna. Laščani smo v ta namen, kot že mnogokrat doslej, praznik obeležili dan prej s podelitvijo priznanj Antona Aškerca ter Zlatega Možnarja na področju kulture ter kulturne dediščine.

Prejemniki Aškerčevih priznanj, ki jih Občina Laško podeljuje za najvišje dosežke na področju kulture so tako postali akademski glasbenik Peter Napret, predsednik kulturnega društva Rimljan, Danijel Pavčnik, amaterski pevec Jože Rajh ter Špela Medved, učiteljica plesa, ki je plesno izobrazila že nešteto mladih generacij ter plesno dejavnost v Laškem dvignila na sam vrh kulturnih dejavnosti.

 

In kaj je tisto, zaradi česar so si prejemniki prislužili priznanje?

Peter Napret je akademski glasbenik in profesor violine ter citrar. Poučuje na več glasbenih šolah, vodi skupine, nastopa kot solist in spremljevalec različnih pevskih zasedb. Je prirejevalec, avtor učbenika za citre Citrajmo, organizator citrarskih prireditev, žirant na glasbenih tekmovanjih in predsednik Citrarskega društva Slovenije.  Je prejemnik Gallusove listine in Gerbičevega priznanja. Bil je pobudnik koncertov v cerkvici v Lurdu v organizaciji Knjižnice Laško. Zelo si prizadeva za promocijo citer in je vzgojil že nekaj uspešnih citrarjev. Njegovi učenki sta tudi danes nastopajoča profesorica Janja Brlec in Monika Rožej.  Je tudi strokovni vodja in organizator Popoldneva ob citrah na Kopitniku, ki ga prireja PD Rimske Toplice. Da je z dušo predan glasbi in pedagoškemu delu, smo lahko skozi leta spoznavali v Knjižnici Laško. Z organiziranjem glasbenih dogodkov na našem območju lepo promovira kraje iz katerih sam izhaja, namreč tudi sam izhaja iz naše občine.

Špela Medved se s plesom ukvarja že vse od otroštva, ko jo je v Ljubljani za plesno umetnost navdušila plesna šola Mojce Horvat. Izobraževanje je nadaljevala na Umetniški gimnaziji – smer sodobni ples v Ljubljani in nato še na Pedagoški fakulteti, kjer je diplomirala na oddelku za Socialno pedagogiko. Že kot najstnica je sodelovala tudi na koncertih Laške pihalne godbe, kasneje je s pomočjo Majde Marguč svoje znanje in izkušnje prenašala na mlajše mažorete. Glavni pečat pa je Špela Medved pustila in ga še pušča, na področju plesno pedagoške dejavnosti.  Po zaposlitvi na GŠ Laško – Radeče je poskrbela za skokovit razvoj plesne umetnosti v občini. Z večletnim sistematičnim in načrtnim delom je Špela vzgojila že več generacij plesalk in plesalcev, ki glasbeno šolo in s tem tudi občino Laško uspešno zastopajo na regijskem, državnem in mednarodnem področju. Skrbi pa tudi za sodelovanje glasbene šole z drugimi društvi. Zadnja leta je zunanja ocenjevalka maturantov Umetniške gimnazije za sodobni ples in je tudi vodja študijske skupine učiteljev sodobnega plesa na glasbenih šolah. Lansko leto je kot predavateljica sodelovala na Mednarodni konferenci plesne pedagogike v Sloveniji in bila članica žirije še na državnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1. Leta 2013 ji je Javni sklad za kulturne dejavnosti RS podelil listino Mete Vidmar za dolgoletno strokovno, organizacijsko, kulturno vzgojno in mentorsko delo, ki je pomembno vplivalo na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti na plesnem področju.

Daniel Pavčnik je predsednik Kulturnega društva Rimljan Rimske Toplice že tretji mandat. Je zelo vesten, ustvarjalen, deloven. Ogromno prostovoljnega časa nameni delovanju društva in skrbi, da se stari običaji prenašajo na mlajše rodove. Je dober govornik, prisoten na vseh krajevnih prireditvah.

Je povezovalen člen med ljudmi, društvi, JSKD-jem, krajevnimi skupnostmi in Občino Laško. Je tudi član Planinskega društva Rimske Toplice in uživa v dežuranju na Koči na Kopitniku. Ukvarja se tudi s pivovarstvom.  Daniel Pavčnik je vsestranski, deloven, ki si zna vzeti čas za družino, prijatelje in sokrajane.

Jože Rajh izhaja iz družine kjer se je veliko prepevalo zato je dobil ljubezen do narodne pesmi že v rani mladosti. Kmalu je postal pevec, ki je v skupinah dobil vlogo pevca, ki poje naprej, kar pomeni, da je moral dobro poznati tekste pesmi, ki so jih prepevali.  Od leta 1966 je član Moškega pevskega zbora Laško, se pravi že 52 let. Člani zbora so mi že leta 1970 zaupali funkcijo predsednika zbora in jo je opravljal le en mandat, nato je to funkcijo ponovno prevzel leta 1984 in jo opravlja še danes. Ima veliko zaslug za obstoj zbora in njegovo aktivno delovanje.  Poleg delovanja v zboru, je bil vrsto let član ljudske skupine Martini, ki so delovali pod okriljem Kulturnega društva Lipa Rečica.

Program so skrbno pripravili učitelji glasbene šole Laško-Radeče, ki so v ta namen izvdeli prster nabor slovenskih narodnih ali ponarodelih pesmi.

Kulturni prazniki pa navadno nikoli ne minejo brez velikih besed. Zadnje čase so le te namenjene aktualnim družbeno političnim vzorcem, ki jih govorniki navadno primerjajo s kakšnim literarnim delom velikih mojstrov besede. V znamenju govorov pa je minil tudi tokratni večer.

Kot slavnostni govornik je o kulturi za zbrane spregovoril pisatelj, kolumnist, esejist in kritik, Mitja Čander, ki je opozoril, da ljudje o kulturi veliko poslušamo, da pa smo se ob poplavi informacij dolžni vprašati o tem, kaj kultura danes je.  Poudaril je, da je kultura tista, ki nas postavlja ob bok velikim narodom, da pa je v svobodni državi pridobila aspekt prostočasne dejavnosti, saj jo mnogi obravnavajo zgolj kot eno izmed sektorjev.

Veliko spoštovanje v kulturi je Čander namenil ljubiteljski kulturi, etnološki dediščini ter opomenjanju knjižnic, pomembnost pa namenil tudi kulturnemu turizmu.

Kot naslednja govornica je pečat velikih besed ob svojem odhodu na odru poslušalcem predala za zdaj še direktorica STIKA Laško, Janja Urankar Berčon, ki je preko literarnega darila, ki ga je namenila Zvezi Možnar kot zahvalo za dolgoletno sodelovanje zbrane postavila v središče družbeno političnega dogajanja ter jih preko metafore pozvala k interakciji ter boljšemu sodelovanju.

Predsednica programskega sveta etno odbora Jureta Krašovca pri Zvezi Možnar, Urška Knez, pa je na proslavi podelila tudi priznanja Zlati Možnar za izjemne dosežke in uspehe na področju etnografske dejavnosti v občini Laško. Letošnja prejemnika sta tako postala Bojan Kajtna ter STIK Laško.

Bojan Kajtna je član KD Anton Tanc Marija Gradec že več kot 20 let. Skupini se je pridružil kot plesalec, a je zaradi svojih igralskih sposobnosti kaj kmalu dobil tudi, sprva manjše, kasneje pa vse večje igralske vloge v običajih in prikazih Kulturnega društva Anton Tanc. Kot podpredsednik društva je bil vključen tudi  v delo upravnega odbora, nekaj časa je opravljal tudi nalogo garderoberja. Vlogo starešine v prikazu Ohceti po stari šegi uspešno igra že več kot 13 let. Odigral je tudi lik Antona Tanca na letnem koncertu društva. Bojan Kajtna je tudi odličen promotor društva in folklorne dejavnosti. Zadnje desetletje Bojan Kajtna uspešno povezuje tudi prireditve Zveze Možnar. KD Anton Tanc Marija Gradec  obeležujejo 40 obletnico delovanja in zato so, ob zavedanju, da uspešno društvo tvorijo požrtvovalni posamezniki, predlagali Bojana Kajtna, ki s svojim prostovoljnim delom v društvu in Zvezi bogati, ohranja in popularizira etno dejavnost, ne le v naši občini, temveč tudi izven nje. Zaradi naštetega si zasluži priznanje Zlati Možnar.

Stik – Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško z Zvezo Možnar sodeluje že od svojega nastanka kot ključni povezovalec ponudnikov prireditev iz okolice Laškega. Kot javni zavod je STIK vključen v Programski svet Etno odbora in kot tak tudi aktivni član pri izvajanju vseh Možnarjevih etnografskih prireditev.  V enoti Kulturni center nudi prostor Zvezi in odboru, v enoti Muzej Laško pa so na pobudo Etno odbora pripravili razstave »Naših 30 let«, »Anzekove poti: Ivan Ulaga – Vrhovski Anzek«, »Kralj Aleksander I. Karađorđević«, v lanskem letu pa je Muzej Laško z Razstavo »Oj, ta soldaški boben« povezal lokalne zbiratelje z izvajalci etno prikazov. Stik Laško redno oglašuje in promovira etnografske prireditve in dogodke. Prav tako je STIK eden ključnih interaktorjev na področju komuniciranja in organizacije Festivala Pivo in Cvetje, kjer skrbi za dogovor o etno programu. Stik Laško s svojim programom dela in zaposlenimi aktivno sodeluje na vseh področjih etnografske dejavnost Etno odbora in na tak način ohranja kulturno dediščino. Zaradi naštetega si zasluži priznanje Zlati Možnar.

Kajtna je poudaril, da je nagrada plod uspešnega delovanja pri kulturnem društvu  Anton Tanc, ter povedal kje so še tiste skrite rezerve v kulturi.

Tovrstne proslave so pokazatelj, da je ustvarjalcev ter tistih, ki delujejo na področju kulture v Laškem ogromno. Potrebno se je zavedati, da veličina kulture v Laškem odlično kljubuje majhnosti kraja, ki je v zanosu kulture kot take svojevrsten biser. Žal se moramo kulturniki premnogokrat zadovoljiti zgolj z drobtinicami, saj so tisti, ki »skrbe za kulturo« največkrat ljudje, ki jim kultura ne predstavlja elementa vsakdana.  (Špela Juhart)

Naš največji pesnik je kulturo opomenjal kot največjo vrednoto in če je ob kulturnih praznikih navada pač taka, da jo proslavimo z velikimi besedami, naj zaključim z največjo Prešernovo metaforo o tem, kdo naj bodi tisti, ki o kulturi sodi:


Apel podobo na ogled postavi,
ker bolj resnico ljubi kakor hvalo,
zad skrit vsevprek posluša, kaj zijalo
neumno, kaj umetni od nje pravi.

Pred njo s kopiti čévljarček se ustavi;
ker ogleduje smôlec obuvalo,
jermenov méni, de ima premalo;
kar on očita, koj Apel popravi.

Ko pride drugi dan spet mož kopitni,
namest, de bi šel delj po svoji poti,
ker čevlji so pogodi, méč se loti;

zavrne ga obraznik imenitni,
in tebe z njim, kdor napačen si očitar,
rekoč: “Le čevlje sodi naj Kopitar!” 

Sorodni prispevki

Praznično Laško tudi letos prižgalo luči

Koronska realnost je dobro spremenila naše navade, odnose in nam zamajala življenje. Takšni, drugačni, bodo letos tudi prazniki. Da pa bodo krajani...

Rdeči križ Laško: Povečano povpraševanje po humanitarnosti zaradi krize s COVIDOM -19

Korona kriza je terjala svoj davek. Tako na področju zdravstva, kot tudi na področju humanitarnih organizacij, ki beležijo vse večje povpraševanje po...

Mladi skozi korona krizo

Mladi. Tisti prekrškarji, ki so največkrat na udaru kritikov, predvsem starejših, ki nemalokrat pozabljajo, da so tudi sami nekoč razmišljali z drugačnimi...

Tifernusov dnevnik

Kako je kulturni molk udaril občino Laško

Z besedo predaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajajo svoja čustva, je dejal Plehanov. A kaj se zgodi, ko kultura...

Festivalnost s Cvetjem in pivom splavala po vodi, STIK ohranil simbolično obeležitev

Korona kriza je Laščanom letos odnesla nekaj neprecenljivega, Festival Pivo in Cvetje, ki bi potekal drugi vikend v juliju in bi ponovno postregel z...

PRAZNIK DELA V SENCI DVIGA BREZPOSELNOSTI IN KRŠENJU DELAVSKIH PRAVIC

PREBUJALI SE BOMO TUDI V LAŠKEM Bliža se prvi maj, praznik dela in delavskih pravic, ki so, vsaj v zadnjih dneh, ko se spopadamo z...

Zgodba o Božičku in o tem kako je “nastal” božič

Nisem Grinch, ki bi uničil božič in to ni samo še eden izmed božičnih člankov, ki ste jih neštetokrat prežvečili. Ste postavili smreko, zakurili v...

Mednarodni dan piva

Danes, na prvi petek v avgustu obeležujemo mednarodni dan piva. To je praznik vseh ustvarjalcev piva, pivovarjev, ki pivo varijo, hmeljarjev, lastnikov pivnic, barov,...

Ostanimo povezani

955OboževalciVšečkaj
621SledilciSledite
439NaročnikovNaročite se