Ob Svetovnem dnevu religij: V Laškem največ katolikov

Jutri beležimo Svetovni dan religij. V Sloveniji je trenutno na Ministrstvu za kulturo registriranih 54 cerkva in drugih verskih skupnosti, kar je mnogo več kot denimo leta 2002, ob popisu prebivalstva, ko jih je bilo le 31. V času omenjenega popisa se je daleč največ prebivalcev Slovenije izreklo za katolike, skoraj 58%. V Laškem se je takrat za katolike izreklo celo več vprašanih, kar 65% Laščanov.

Na zadnjem popisu prebivalstva, ki se je sicer res opravljal že leta 2002, se je tako za katolike izreklo 8.954 prebivalcev občine Laško. Po številu je bilo na drugem mestu največ takih, ki se niso želeli opredeliti – 2.244, in za njimi takih, ki so ateisti oz. niso verniki – 926, ter takih, ki so verniki, a ne pripadajo nobeni veroizpovedi – 459. Takih, ki so se izrekli za pravoslavce, je bilo 85. Takih, ki so pripradali islamski veri, 71. Evangeličanske in druge protestantske vere jih je bilo 10, drugih veroizpovedi pa 16.

V Sloveniji 54 registriranih »religijskih organizacij«

Kot smo že omenili, je trenutno na Ministrstvu za kulturo registriranih 54 cerkva in drugih verskih skupnosti. Zadnja registracija je bila za enkrat narejena leta 2018. Registriran je bil Slovenski daoistični tempelj najvišje harmonije v Kozini. V Laškem sicer ni registrirane nobene cerkve ali druge verske skupnost, kljub temu da se na našem območju nahaja kar nekaj sakralnih spomenikov. Temu je najbrž tako, ker »vsako cerkveno poslopje ne registrira svoje dejavnosti, pač pa to storijo lastnice cerkvenih poslopij – največkrat so to verske skupnosti, npr. Katoliška Cerkev z nekaj več kot 3.000 sakralnih poslopij,« je pojasnil dr. Gregor Lesjak, direktor Urada za verske skupnosti za TV Laško.

V Sloveniji se verske skupnosti lahko same odločijo ali se bodo registrirale ali ne. Kot nam je povedal Lesjak, je bila med letoma 1975 in 2007 “prijava delovanja” res obvezna, Zakon o verski svobodi, ki velja še danes, pa je leta 2007 določil prostovoljno registracijo.

»Verska skupnost kot pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena po Zakonu o verski svobodi, je po mnenju zakonodajalca najbolj primerna pravna osebnost za izvrševanje človekove pravice do verske svobode, pri čemer lahko religijske organizacije svobodno izberejo tudi drugo (npr. društvo, fundacijo ali celo gospodarski subjekt) ali nobeno pravno-organizacijsko obliko,« je pojasnil naš sogovornik. V nekaterih primerih se organizacije, ki bi jim lahko s stališča sociologije religije pripisali religijsko ali duhovno naravnanost, ne odločijo za ustanovitev verske skupnosti zaradi poslovnih razlogov. Verske skupnosti namreč ne smejo opravljati pridobitne dejavnosti. In kaj registracija prinese verskim skupnostim? »Registracija verske skupnosti religijskim organizacijam prinese (prilagojeno) pravno osebnost in mimogrede še nekaj javne pozornosti,« je še dodal naš sogovornik.

Registrirane verske skupnosti v Sloveniji se sicer redno srečujejo in si izmenjujejo mnenja, ti dogodki pa kažejo visoko civilizacijsko raven njihovega dialoga, je še dodal za konec dr. Lesjak.

Sakralni spomeniki v Laškem

Največ zanimanja je za cerkev Sv. Martina na Aškerčevem trgu v Laškem. (Foto: Maja Horvat)

Na spletnih straneh lasko.info lahko zasledimo, da je na območju občine Laško 24 takšnih in drugačnih sakralnih spomenikov. Obiska cerkva v STIK-u oz. na TIC-u posebej ne beležijo, največ zanimanja pa je za cerkev Sv. Martina na Aškerčevem trgu v Laškem, je za naše uredništvo povedala Janja Urankar Berčon, direktorica STIK-a Laško.

Nekateri sakralni spomeniki in posebnosti pa so posebej izpostavljene tudi v turistični ponudi občine Laško. Tako je Kartuzija Jurklošter posebej izpostavljena v programu tedenskih ogledov in aktivnosti od pomladi do jeseni. »V preteklem letu smo kot eno izmed 13 doživetij v naši destinaciji ponujali voden ogled ostankov kartuzije in cerkve sv. Mavricija, in sicer vsako 1. in 3. nedeljo v mesecu, v sklopu organizacije Zavoda Odon. Vsak december pa Zavod Odon pripravi razstavo jaslic v kartuziji, kar prav tako ponudimo gostom kot posebno doživetje,« nam je pojasnila Urankar Berčonova.

Kot pravi naša sogovornica, se pohodniki zelo radi poslužujejo tudi pohoda Pot treh cerkva. Gre za zanimivo pot, ki pohodnike skozi čudovito naravo popelje na spoznavanje treh cerkva: dvostolpne cerkve, ki spada med najpomembnejše kulturne spomenike v porečju Savinje (sv. Mihael na Šmihelu), ene najstarejših cerkva v laški prafari (sv. Katarine v Kuretnem) in cerkve z najstarejšimi orglami na Slovenskem (sv. Krištofa na Strmci). Pohod po poti treh cerkva je organiziran vsako leto meseca septembra. »Na dan pohoda so vse tri cerkve odprte in ogled po njih je voden. Tekom leta so sicer cerkve zaradi vandalizma žal zaprte. V kolikor dobimo v TIC povpraševanje za ogled, se individualno dogovorimo z župnikom, da cerkev odpre in razkaže,« je še dodala.

Poleg dejanskih sakralnih spomenikov, pa lahko v Laškem, vsaj v obliki zgodb, najdemo tudi ostanke drugih religij, tudi denimo poganskih verovanj, preko katerih spoznavamo vile in nagajivega škrata perkmandeljca.

Pomembna znamenitost tudi marijagraške freske

V cerkvi v Marija Gradcu so čudovite freske. (Foto: Boris Vrabec)

Kot nam je povedala direktorica STIK-a Laško, je v preteklem letu minilo 50 let od konservatorske rešitve marijagraških fresk, bisera v slovenskem prostoru, pred popolnim uničenjem. »Šlo je za zahtevne postopke z različnih področij konservatorske stroke, s pomočjo katerih so bile v letih 1965-1968 freske rešene pred popolnim uničenjem. Nanje se je namreč zaradi zamakanja naselila plesen, ki je z micelijem ločila vez med barvno plastjo in ometom, mag. Povšetu pa je uspelo regenerirati barvno plast in tako priklicati original fresk nazaj v življenje. Ob tej destruktivni moči vode je predavatelj ob predavanju v Knjižnici Laško (marca 2017) predstavil tudi ključni pomen vode pri ustvarjanju v tehniki fresco buono ali pravi freski ter razloge, zakaj je takšna tehnologija slikanja v primeru, ko omet ni izpostavljen prekomerni vlagi ali sončni svetlobi, najobstojnejša od vseh dosedaj znanih tehnologij,« je pojasnila Urankar Berčonova.

Prav te freske si je bilo v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine mogoče ogledati leta 2017, ko je bilo organizirano tudi strokovno vodenje Nataše Podkrižnik iz ZVKD OE Celje, ki je vsebino marijagraških fresk predstavila tudi v navezavi na širši kulturni pomen, ki ga je Laško imelo v času nastanka fresk. Sledil je glasbeni utrinek na renesančnih glasbilih. Istega leta je bilo izvedenih še nekaj aktivnosti povezanih z marijagraškimi freskami. V novembru 2017 je bilo tako organizirano profesionalno fotografiranje posameznih sklopov znamenitih fresk, ki bodo osnova za  pripravo interpretacijskih modulov izobraževalno-turističnih programov kulturnega turizma za različne ciljne skupine. Freske »pa niso počivale« niti leto za tem, saj so v začetku preteklega leta v STIK-u koordinirali izvedbo koncerta sakralnih pesmi v cerkvi Karmelske matere božje na Marija Gradcu.

Religija je torej v Sloveniji prosta izbira, zaščitena tudi z ustavo. Sakralni spomeniki in ostali objekti, povezani z različnimi religijami, pa so pogosto pomembne turistične znamenitosti tako v Laškem in Sloveniji kot povsod po svetu. Največ, kar lahko naredimo mi sami ob Svetovnem dnevu religij pa je na eni strani strpnost do religijskih prepričanj, ki so drugačna od naših, po drugi strani pa učenje o različnih religijah, saj prav vsaka v sebi skriva vsaj kakšno veliko modrost. (MH)

Sorodni prispevki

Mladi skozi korona krizo

Mladi. Tisti prekrškarji, ki so največkrat na udaru kritikov, predvsem starejših, ki nemalokrat pozabljajo, da so tudi sami nekoč razmišljali z drugačnimi...

Policisti s povečanim obsegom dela, a v Laškem ne beležijo težjih kršitev

V teh dneh, ko vsi okoli sebe vidimo samo še prepovedi in omejitve ter jezno pogledujemo proti organom pregona pa se nemalokrat...

Pomisliti je potrebno tudi na starostnike

Vse več zadnje čase govorimo o šolanju na daljavo in problemih otrok in mladostnikov, a pozabili smo na tiste, ki nekako tudi...

Tifernusov dnevnik

Kako je kulturni molk udaril občino Laško

Z besedo predaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajajo svoja čustva, je dejal Plehanov. A kaj se zgodi, ko kultura...

Festivalnost s Cvetjem in pivom splavala po vodi, STIK ohranil simbolično obeležitev

Korona kriza je Laščanom letos odnesla nekaj neprecenljivega, Festival Pivo in Cvetje, ki bi potekal drugi vikend v juliju in bi ponovno postregel z...

PRAZNIK DELA V SENCI DVIGA BREZPOSELNOSTI IN KRŠENJU DELAVSKIH PRAVIC

PREBUJALI SE BOMO TUDI V LAŠKEM Bliža se prvi maj, praznik dela in delavskih pravic, ki so, vsaj v zadnjih dneh, ko se spopadamo z...

Zgodba o Božičku in o tem kako je “nastal” božič

Nisem Grinch, ki bi uničil božič in to ni samo še eden izmed božičnih člankov, ki ste jih neštetokrat prežvečili. Ste postavili smreko, zakurili v...

Mednarodni dan piva

Danes, na prvi petek v avgustu obeležujemo mednarodni dan piva. To je praznik vseh ustvarjalcev piva, pivovarjev, ki pivo varijo, hmeljarjev, lastnikov pivnic, barov,...

Ostanimo povezani

955OboževalciVšečkaj
621SledilciSledite
439NaročnikovNaročite se