spot_img

Oj ta soldaški boben

Novembra je minilo že 100 let od ene izmed najbolj krvavih vojn, ki je v štirih krvavih letih za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov.

Sarajevski atentat na avstro ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo, ki se je zgodil 28. junija 1914, pa posledic ni pustil le v svetu in Evropi, temveč je s krvjo močno prežel tudi slovenska tla.

V ta namen so v Muzeju Laško ob 100. obletnici vojne  postavili razstavo, ki je bila snovana skupaj z zasebnim zbiralcem Radovanom Grešakom.

Posvečena je predvsem fantom iz Svete Jederti in Govc, fantom, ki so puščali bodisi življenja bodisi duše v blatnih strelskih jarkih, na zibajočih se bojnih ladjah in skalovitih področjih, vse od Krna do Rombona, pa vse tja do Piave, kot je dejal zbiratelj.

Grešaku največje poplačilo prinaša velik obisk razstave, ki si jo lahko ogledate vse do konca januarja, hkrati pa ga razveseljuje tudi odobravanje potomcev vojakov, katerih osebne predmete, pisma ter orožje je skozi dvajset let zbiral in jih tako predložil na sami razstavi.

Med zanimivejšimi razstavnimi eksponati so pisma vojakom, ki so jih pisali s fronte…

»Dragi mi! V začetku pisanja naj vas vse skupaj pozdravim… Zdaj mislim, da smo brez skrbi en čas…« je zapisal Josef  Napret bratu Mihaelu, leta 1916 

»Zato ti pišem to karto, da jo boš imel za spomin, če me več nazaj ne bo…«

In pa, »…spomin mojih rajnih tovarišev, ki so dali svoje življenje za našo drago domovino…«

je pisal Franc Vodlan domov, v Sveto Jedert.

»11. november 1918, ob 5.10 uri, dokončno podpisano premirje, s pričetkom veljavnosti ob 11.00 uri. Novica o podpisu premirja je do vojakov v jarkih začela prihajati počasi, vendar tudi če je prišla, zanje to ni pomenilo konca vojne. Nekateri generali so zahtevali, da se napadi

nadaljujejo do zadnje sekunde. Pri tem so bili pripravljeni žrtvovati več tisoč življenj svojih vojakov. Zadnjih šest ur vojne so vse strani skupaj utrpele 10.944 mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Točno ob 11h so topovi, puške in strojnice utihnili. Po 1.568  krvavih dneh je bilo velike vojne konec. Njen konec je bil prav tako nenaden kot njen začetek,« sta zapisala avtorja razstave, Radovan Grešak in Tomaž Majcen, kateremu gre s strani zbiratelja tudi velika zahvala (izjava).

Krvava vojna, bi lahko bila kot opomin za vsa izgubljena življenja, češ, naj bo tovrstnih norij konec, a zgodovina se, kot vemo, najraje ponavlja… (ŠJ)

Sorodni prispevki

Tifernusov dnevnik