Božiča ni brez božične glasbe

Božič že trka na vrata in še malo, pa nas bo odel v svoj praznični duh. Mi si božiča enostavno ne moremo predstavljati brez božičnih pesmi. Pa vi? Vrtijo se na radijih, slišimo jih od vsepovsod, če boste imeli srečo, pa vas bodo na vašem domu obiskali še koledniki iz  KUD- a Ofirovci in koledniki Laško in vam z božičnimi skladbami in prav posebnim voščilom zaželeli vse najboljše in najlepše.

Koledovanje v Laškem s kar dolgo tradicijo

V Laškem ima koledovanje kar dolgo tradicijo. Pred približno 10 leti sta se Valentin Deželak in Jože Rezec prvič lotila koledovanja, sprva po svoji vasi, kasneje v sosednji fari, potem pa sta tradicijo koledovanja prenesla še na KUD Ofirovcev in kolednikov Laško. »Na začetku so bili ljudje začudeni, ko sva jih obiskala. Ko sva jim pojasnila, za kaj pri koledovanju sploh gre, pa so naju zelo lepo sprejeli,« se spominja Valentin Deželak, s katerim smo se na uredništvu TV Laškega pogovorili o tradiciji koledovanja.

Koledovanje ima sicer zelo stare, še pred krščanske korenine. Kolednice so ljudske pesmi, ki so se od nekdaj pele v božično-novoletnem času in vse do pomladi. S koledovanjem koledniki nabirajo darove,  s petjem pa hiši prinašajo varnost in veselje, pišejo v društvu Staroverci. Danes se sme koledovati od božiča, do svetih treh kraljev, dodaja še Deželak.

Gre za obdobje dvanajsterih noči, ki jim ponekod pri nas pravijo volčje noči. Kot pišejo Staroverci, poimenovanje izhaja iz časov, ko je tudi divjadi primanjkovalo hrane in so se volkovi začeli zbirati v krdela in pričeli napadati vasi ter povzročati škodo. To obdobje pa naj bi bilo tako še posebej nevarno, tudi v smislu prihoda zlih duhov.

Kot v svojih zapiskih pišejo člani društva Staroverci, so namreč do nedavnega, po Evropi in pri nas, živele predstave o divji jagi ali divjem lovu, ki v tistem času hrupno vihra po gozdovih. »Divja jaga je truma skrivnostnih demonov in duš, ki je bila za človeka, ki se je znašel na njeni poti, lahko usodna, zato so za zaščito pred divjo jago obstajala določena magična dejanja, kot je recimo koledovanje,« pišejo.

Več o novejši zgodovini koledovanja, pa nam je, kot smo že omenili, povedal eden od idejnih vodij koledovanja v Laškem, Valentin Deželak. Kot pripoveduje, je v času Avstro-Ogrske prišlo do prenaseljenosti in pomanjkanja hrane med revnejšimi, zato so se ti po pomoč obrnili k bogatejšim prebivalcem. S koledovanjem so poprosili za nekaj hrane, če so dobili kakšen cekin, pa so bili še toliko bolj veseli. Vedno več jih je prihajalo in vse skupaj se je čez čas izrodilo, saj so koledniki postali nasilni, zato je koledovanje Franc Jožef prepovedal. »Mi nismo nasilni, zato nas ljudje radi sprejmejo,« je dodal še malce v šali naš sogovornik.

Koledovanje v Laškem

Koledniki z Laškega. (Foto: arhiv Valentina Deželaka)

Danes se laški koledniki pred svojim pohodom oblečejo v starodobna oblačila. Hlače starejšega kroja, kariraste srajce in šale ter klobuk, za katerim nosijo vejico božičnega drevesca. »Ko pridemo k hiši, zaigramo. Gospodar nas sprejme v svoj dom, kjer mu zapojemo kolednico in povemo voščilo,« pripoveduje Deželak, ki je prav posebno, lepo in obsežno voščilo, ki ga člani društva povedo med koledovanjem, napisal kar sam.

»Najbolj prijetno je koledovati na kmetih pri kmečki družini, družini kjer živijo tri generacije skupaj. Tam tudi naše voščilo pride do izraza, da lahko najprej voščimo najstarejšim, nato mladim in nazadnje še našim upom, se pravi otrokom,« nam je pojasnil Deželak. Z gospodinjo se že pred koledovanjem dogovorijo, da jim podari samo mali  vogal kruha, prgišče orehov ali pest suhega sadja, ki jih spustijo v njihov nahrbtnik, ki ga imajo v ta namen s seboj. »S tem poskušamo simbolizirati, kako so ljudje in otroci nekdaj skromno živeli in je bilo hudo. No, danes je pa zopet hudo. Otroci zopet trpijo, tokrat od preobilja. Kar se bo slabo odražalo v njihovem življenju,« je še dodal nekoliko kritično naš sogovornik.

Sveta noč

Sveta noč je zagotovo ena najbolj prepoznavnih božičnih pesmi, ki je sicer prevedena v več kot 300 jezikov. Velja za eno najbolj predvajanih skladb po vsem svetu. V izvirnem besedilu je v nemščini, napisal jo je duhovnik Joseph Mohr, avtor glasbe pa je učitelj Franz Xaver Gruber. Prvi jo je poslovenil Jakob Aljaž.

Pesem so prvič izvajali na božični večer, leta 1818, v cerkvi svetega Nikolaja, v avstrijskem Oberndorfu blizu Salzburga. Po poročanju avtorja Gruberja je pesem navdušila ustvarjalca orgel, ki je takrat delal v tamkajšnji cerkvi in jo je odnesel domov, v Zillertal. Od tam sta jo ponesli dve družini ljudskih pevcev, ki sta nastopali po vsem svetu, tudi pred takratnimi različnimi vladarji. V Sloveniji so jo prvič zapeli v Tržiču, leta 1871.

Danes je skladba celo zaščitena kot dediščina UNESCA, izvaja pa se v nekoliko drugačni različici, kot je bila napisana.

Božična glasba danes  

Danes lahko rečemo, da so božične skladbe eden od pomembnejših sestavnih delov božično-novoletnih praznikov in številni znani glasbeniki z vsega sveta so skozi desetletja ustvarili ogromno božičnih albumov. Tudi Slovenci imamo svoje nepozabne božične pesmi, ki jih poslušamo vsakič znova.

V sklopu anket, ki smo jih pripravili na TV Laško, smo vas povprašali tudi, katere so vaše najljubše božične skladbe. Nekaj odgovor smo le dobili in ti so nam pokazali, da kljub temu, da je skladb veliko, in da imamo ljudje različne okuse, obstajajo nekatere, ki so srca očarale mnogim.

Od slovenskih je to zagotovo Na božično noč, od Pop design-a, ki je bila omenjena največkrat. Omenili ste tudi Belo snežinko in Nocoj je ena lepa noč.

Med tujimi se okusi malce bolj razlikujejo, pa vendar vas je največ glasovalo za skladbo Last Christmas od Wham. Takoj za njo je bila Driving home for Christmas od Chrisa Rea. Omenili pa ste še Let it snow ter All I want for Christmas.

Kakorkoli že, čez nekaj dni bo tu že božič. Zavrtite si nekaj najljubših božičnih skladb in se prepustite božičnemu vzdušju. Naj bo božič čudovit! (MH)

Sorodni prispevki

Pomisliti je potrebno tudi na starostnike

Vse več zadnje čase govorimo o šolanju na daljavo in problemih otrok in mladostnikov, a pozabili smo na tiste, ki nekako tudi...

Občinska seja v znamenju financ

Kljub razmeram v katerih so tovrstna srečanja sicer omejena so se včeraj že dvanajstič sestali svetniki in zaposleni na Občini in v...

Martinovo tokrat v krogu družine

Danes po Sloveniji pa tudi drugod po Evropi praznujemo praznik, za katerega smo lahko zahvalni Martinu Tourskemu...

Tifernusov dnevnik

Kako je kulturni molk udaril občino Laško

Z besedo predaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajajo svoja čustva, je dejal Plehanov. A kaj se zgodi, ko kultura...

Festivalnost s Cvetjem in pivom splavala po vodi, STIK ohranil simbolično obeležitev

Korona kriza je Laščanom letos odnesla nekaj neprecenljivega, Festival Pivo in Cvetje, ki bi potekal drugi vikend v juliju in bi ponovno postregel z...

PRAZNIK DELA V SENCI DVIGA BREZPOSELNOSTI IN KRŠENJU DELAVSKIH PRAVIC

PREBUJALI SE BOMO TUDI V LAŠKEM Bliža se prvi maj, praznik dela in delavskih pravic, ki so, vsaj v zadnjih dneh, ko se spopadamo z...

Zgodba o Božičku in o tem kako je “nastal” božič

Nisem Grinch, ki bi uničil božič in to ni samo še eden izmed božičnih člankov, ki ste jih neštetokrat prežvečili. Ste postavili smreko, zakurili v...

Mednarodni dan piva

Danes, na prvi petek v avgustu obeležujemo mednarodni dan piva. To je praznik vseh ustvarjalcev piva, pivovarjev, ki pivo varijo, hmeljarjev, lastnikov pivnic, barov,...

Ostanimo povezani

955OboževalciVšečkaj
621SledilciSledite
439NaročnikovNaročite se