Povej mi, kaj si po izobrazbi, pa ti povem, če boš dobil službo

Ste vedeli, da je v Sloveniji denimo farmacevtov, frizerjev in kuharjev premalo; biologov, veterinarjev in tiskarjev ravno prav; arhitektov, ekonomistov in fotografov pa preveč? Vse to in še več so pokazali rezultati poklicnega barometra, ki so ga na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) izvajali septembra letos.

Poklicni barometer je raziskava, katere cilj je ugotoviti in prikazati predvidena gibanja na trgu dela. Iz raziskave je razvidno predvideno razmerje med ponudbo in povpraševanjem po poklicih v naslednjem letu na nivoju območnih služb ZRSZ. Raziskavo so v 90-ih letih zasnovali na Švedskem in jo po enaki metodologiji izvajajo v več evropskih državah.

»Septembra letos smo Poklicni barometer v obliki pilotne raziskave izvedli na sedmih območnih službah (OS) ZRSZ: OS Ljubljana, OS Maribor, OS Celje, OS Nova Gorica, OS Koper, OS Trbovlje in OS Sevnica,« je za TV Laško povedala  Andreja Jurko, vodja urada za delo I, Urad za delo (UD) Celje, Laško in Žalec.

Katerih je premalo in katerih preveč?

V gostinskih poklicih pogosto primanjkuje kadra.

Sicer so podatki za OE Celje, kamor spada tudi UD Laško, podobni kot za vso Slovenijo, seveda pa je videti manjše razlike, ki so vezane na regijo. Celotne podatke o poklicih, ki jih je premalo, ravno prav ali preveč, lahko najdete na spletnih straneh ZRSZ. Mi bomo izpostavili samo nekatere.

Na področju OE Celje tako denimo, glede na povpraševanje, primanjkuje nekaterih profilov zdravstvenih delavcev: bolničarjev negovalcev v zavodih, fizioterapevtov, zobozdravnikov in nekaterih zdravstvenih strokovnjakov. Primanjkuje številnih inženirjev: elektrotehnike, elektronike, gradbeništva in strojništva. Premalo je voznikov avtobusov in težkih tovornjakov, pa tudi vozniških inštruktorjev. Pomanjkanje je zaznati pri hotelskih receptorjih, kuharjih in natakarjih ter pekih. Primanjkuje tudi vojakov in varnostnikov.

Ravno prav, glede na povpraševanje, je denimo farmacevtov, ki jih na ravni države primanjkuje, pa tudi učiteljev na vseh ravneh, knjigovodij in računovodij. Dovolj je odvetnikov, finančnih analitikov, posrednikov in upravljavcev nepremičnin. V ravnovesju so razvijalci in analitiki aplikacij, programske opreme, spletnih in multimedijskih rešitev, pa tudi sistemski administratorji in analitiki.

Če upoštevamo povpraševanje na trgu, pa je preveč arhitektov, bibliotekarjev, vzgojiteljev in ekonomistov. Presežek je zaznati med glasbeniki, fotografi, grafičnimi oblikovalci ter dekoraterji. Preveč je voznikov taksijev in lahkih dostavnih vozil, pa tudi frizerjev – ki jih sicer na ravni države primanjkuje, in kozmetikov. Barometer je pokazal še na – za obstoječe potrebe – preveliko število biologov, filozofov, zgodovinarjev, politologov, sociologov, antropologov, socialnih delavcev, pa tudi novinarjev.

Potrebno je omeniti, da so razlogi – še posebej za primanjkljaj – raznoliki. Največkrat sicer kandidatov za tovrstne poklice res ni dovolj, a pogosto so za pomanjkanje krivi tudi izredno slabi pogoji dela, zaradi katerih se iskalci zaposlitve ne odločijo delati v posameznem poklicu.

Delovnih mest je več, nezaposlenih pa manj

Na območju OE Celje je stopnja registrirane brezposelnosti, kot nam je povedala Jurkotova, po zadnjih podatkih – oktober 2018 – znašala 8,7 %, kar je za 1% manj kot lani ob istem času.

»Na UD Laško je po zadnjih podatkih registriranih 639 brezposelnih oseb, v občini Laško 524. Velik delež prijavljenih (58,6%) sodi v kategorijo dolgotrajno brezposelnih oseb, glede starostne strukture pa je v evidenci brezposelnih največ starejših od 50 let (42,3%),« je pojasnila naša sogovornica.

Sicer se je letos do konca oktobra iz evidence Zavoda na UD Laško izpisalo 487 brezposelnih oseb, za skoraj 19% več kot leto poprej. Od tega se je odjavilo 365 oseb zaradi zaposlitve. »Beležimo večje število zaposlitev v primerjavi z enakim obdobjem leta 2017, in sicer za 16,9%,« je dodala Jurkotova. Letos, do konca oktobra, se je, na drugi strani, na Zavod v Laškem na novo prijavilo 438 oseb, nekoliko manj kot v preteklem letu. Večina novo prijavljenih se je prijavilo zaradi izteka zaposlitve za določen čas.

Letos, do konca oktobra, je bilo na UD Laško objavljenih 650 prostih delovnih mest, kar je skoraj za 23% več kot lani.

Tudi v Laškem primanjkuje varilcev.

Delodajalci sicer največ povprašujejo po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, natakarjih, kuharjih, čistilcih, strežnikih, skladiščnikih, varnostnikih, voznikih, strugarjih, varilcih, kovinarjih, monterjih strojnih inštalacij, voznikih tovornjakov, gradbincih, zdravstvenih tehnikih, negovalcih…

Manjše povpraševanje je za administrativne poklice, pomočnike vzgojiteljev…

 

Laščani na delo nisi pripravljeni (predolgo) potovati

»Tako kot drugod po Sloveniji, se tudi na UD Laško srečujemo s strukturno brezposelnostjo. Težko najdejo zaposlitev dolgotrajno brezposelne osebe, osebe stare nad 50 let, osebe brez izobrazbe, invalidi. Še vedno je nekoliko manj povpraševanj po osebah s tercialno izobrazbo s področja družboslovja,« je pojasnila Jurkotova. Posledično se najtežje zaposlijo tisti, ki ustrezajo več dejavnikom hkrati – so torej hkrati starejši, brez izobrazbe in imajo različne situacijske ali zdravstvene omejitve.

Na območju Laškega, pa se pojavlja še ena težav, ki v nekaterih drugih predelih OE Celje ni tako izrazita. Teritorialno območje občine Laško je namreč zelo široko in veliko krajev je na hribovitih območjih, kjer je javni prevoz zelo slabo organiziran oz. ga ponekod sploh ni. Za brezposelne je zato prevoz iz teh krajev zelo velika ovira pri iskanju zaposlitve in zaposlovanju. Poleg tega imajo na nekaterih območjih tudi težave z IT tehnologijo, saj nimajo dostopa do interneta in telefonskih povezav, je dodala naša sogovornica.

Po drugi strani pa Laščani tudi niso pripravljeni pretirano dolgo potovati na kraj svoje zaposlitve.  Pripravljeni so potovati predvsem na območje Celja, manj, pa vendar do neke mere še, so pripravljeni potovati na območje Zasavja in Posavja. Dlje zelo redko, pa tudi za zaposlitev v tujini ni velikega zanimanja, je zaključila Andreja Jurko. (MH)

Sorodni prispevki

Mladi skozi korona krizo

Mladi. Tisti prekrškarji, ki so največkrat na udaru kritikov, predvsem starejših, ki nemalokrat pozabljajo, da so tudi sami nekoč razmišljali z drugačnimi...

Policisti s povečanim obsegom dela, a v Laškem ne beležijo težjih kršitev

V teh dneh, ko vsi okoli sebe vidimo samo še prepovedi in omejitve ter jezno pogledujemo proti organom pregona pa se nemalokrat...

Pomisliti je potrebno tudi na starostnike

Vse več zadnje čase govorimo o šolanju na daljavo in problemih otrok in mladostnikov, a pozabili smo na tiste, ki nekako tudi...

Tifernusov dnevnik

Kako je kulturni molk udaril občino Laško

Z besedo predaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajajo svoja čustva, je dejal Plehanov. A kaj se zgodi, ko kultura...

Festivalnost s Cvetjem in pivom splavala po vodi, STIK ohranil simbolično obeležitev

Korona kriza je Laščanom letos odnesla nekaj neprecenljivega, Festival Pivo in Cvetje, ki bi potekal drugi vikend v juliju in bi ponovno postregel z...

PRAZNIK DELA V SENCI DVIGA BREZPOSELNOSTI IN KRŠENJU DELAVSKIH PRAVIC

PREBUJALI SE BOMO TUDI V LAŠKEM Bliža se prvi maj, praznik dela in delavskih pravic, ki so, vsaj v zadnjih dneh, ko se spopadamo z...

Zgodba o Božičku in o tem kako je “nastal” božič

Nisem Grinch, ki bi uničil božič in to ni samo še eden izmed božičnih člankov, ki ste jih neštetokrat prežvečili. Ste postavili smreko, zakurili v...

Mednarodni dan piva

Danes, na prvi petek v avgustu obeležujemo mednarodni dan piva. To je praznik vseh ustvarjalcev piva, pivovarjev, ki pivo varijo, hmeljarjev, lastnikov pivnic, barov,...

Ostanimo povezani

955OboževalciVšečkaj
621SledilciSledite
439NaročnikovNaročite se