Temperature so padle pod ničlo in ljubitelji smučanja se bodo kmalu lahko predali užitkom belih strmin, na sporedu pa so tudi zimski športi, kjer lahko navijamo za predstavnike Slovenije v hitrih in tehničnih disciplinah alpskega smučanja, skokov ter bordanja, kjer bomo preko televizijskih ekranov  kmalu lahko navijali za našega Roka Marguča.

Sneg je ljudem od nekdaj predstavljal čarobnost in nevarnost. Njegova podoba je v ljudeh prebujala podobe praznikov in radosti, med tem ko je mraz, ki ga ledeni meseci prinašajo, nemalokrat ogrožal eksisteco naših prednikov, nas samih. Sneg za mnoge pomeni tudi zabavo ob  zimskih športih, ki so jo s pridom izkoriščali že naši predniki. Kako pa se je vse skupaj sploh začelo?

Vse se je začelo zaradi potrebe po lovu

Prve upodobitve smuči naj bi segale nekje do 5.000 let nazaj, kar dokazuje risba smučarja z masko zajca, ki stoji na 4,5m dolgih smučeh in je vklesana na skali na Rodoeyu. Smuči so dolga tisočletja sprva uporabljali pri lovu, saj so tako hitreje sledili plenu po zasneženi pokrajini. Prve smuči so našli, nikjer drugje, kot na Švedskem, datirane kar 3.200 let pred našim štetjem, kar nakazuje na to, da je iznajdljivost naših predinkov zaradi osnovnih potreb po preživetju danes prerastla v kreativen šport, ki je doma tudi v Sloveniji.

Prve omembe smučarjev zapisal že Valvasor

Na področju današnje Slovenije je prvo uporabo smuči v svojem veličastnem delu, Slava vojvodine Krajnske, leta 1689 omenil že Janez Vajkard Valvasor. Opisal je bloško smučanje, kar opredeljujemo kot izjemen dokument prvega smučanja v srednji Evropi.

Po Valvasorjevih zapisih so bili bloški smučarji prvi na svetu pri krmarjenju v zavoju, saj le ta zapiše, da so »po kačje kljukali z neverjetno hitrostjo, da so se izognili oviram«.

Laščani niso bili med prvimi, so bili pa zagotovo med najstrastnejšimi

Prvi pravi zametki smučanja v Laškem segajo že daleč pred drugo svetovno vojno. Laščani so v tem obdobju smučali pretežno po okoliških hribih, kot je Majerhof (sedaj Taborje), ki je bil idealen za popoldanske užitkarje.

Za zahtevnejše smučišče je veljal Kobivjek, katerega so obvladovali le najpogumnejši. Drugi so svoje smuči testirali po Komesovem hribu (današnja Kidričeva ulica).

V obdobju po vojni so smučarski duh v Laškem krepili smučarji, kot so Stanko Šipek, Miro Firm, Janez Rems, Karel Vidali, Jure Kislinger, Marko Drnovšek in Maks Podrgajs.

Takrat so organizirali tudi resnejše tekme v Pajkovi ali Trbežnikovi dolini na Šmohorju.  Strast in želja po smučanju se je kazala predvsem v vztrajnosti in trdoživosti. Smučarji so takrat ob sobotah popoldan s smučmi na ramenih ter živežem v nahrbtnikih po smučarske užitke na Šmohor odhajali kar peš.  Grel jih je topel čaj v koči nad Pajkovo dolino in »štamfanje« do doline vse do mraka. Na nedeljo, ko je bilo smučišče pripravljeno, so svoj talent preizkusili na tekmi ali pa rekreativno odsmučali 3 ali 4 spuste.

Laščani s smučarskimi tekmovanji z vrha Krištofa

V kasnejših obdobjih so smučarska tekmovanja prirejali na Krištofu. Z vrha Krištofa je bila postavljena veleslalomska proga s ciljem na današnjem pokopališču.

Organizirali so tudi tekmovanje za mladino, in sicer so slalomsko progo s Krištofa popestrili s tekom okoli »tekstilne«.

Obdobje, ko je vajeti smučanja v Laškem prevzel smučarski klub Zlatorog Laško

8. februarja, leta 1979, se je v Laškem, v okviru TUD Partizana, ustanovila smučarska sekcija smučarskega kluba Zlatorog Laško.

Ustanovni odbor je vodilo predsedstvo, ki so ga takrat predstavljali Peter Košar kot predsednik, Tine Verhovc in Andrej Šmauc kot člana ter Mojca Manfreda kot zapisnikarka.

V uvodnem pozdravu predsednika TVD Partizan, Maksa Košarja, je bila izrečena misel:
“Do sedaj je bilo smučanje domena posameznikov, ki so iskali to obliko športne rekreacije le za lastno zabavo. Danes postaja smučanje vse bolj potreba tako delavcev kot šolarjev, da se po naporih svojega vsakdana sprosti na snegu in nabere novih moči za jutrišnji delovni dan. Temu pravimo aktivna rekreacija – saj je smučanje športna prvina, ki zahteva telesno zdravega človeka z dobro telesno kondicijo.”

Razvoj in poslanstvo videli v izobraževanju mladine

Cilji SK Zlatoroga so že od samega začetka stremeli k izobraževanju ter »treningu« mladine.

Povezovanje s takratnim ŠŠD Mladost so nadgradili z vključitvijo osnovnošolcev preko OŠ Primoža Trubarja Laško, OŠ Antona  Aškerca  Rimske Toplice in OŠ Marjana Nemca Radeče, s katerimi  klub sodeluje še danes.  Pomembno noto v izobraževanju mladine je doprinesel Ivan Pečnik, učitelj smučanja, ki je deloval na področju vzgoje mladih ter preko organizacije in koordinacije med smučarsko šolo Zlatorog ter ŠŠD Mladost.

Leta 1982 so v klubu sledile spremembe. Zlatorog je takrat štel 208 članov, od tega 84 odraslih in kar 124 otrok. Predsednik strokovnega odbora je postal Jure Križnik in pod njim so bili postavljeni novi temelji, s smučarsko šolo Zlatorog, ki je ostala glavna dejavnost kluba vse do danes.

V 90-tih svoje delo usmerili v izobraževanje novih kadrov

Leta 1993 je na predsedniške smuči kluba stopil Raša Brkljačič. Določili so nova pravila, saj so smučarsko šolo organizirali kar v dveh terminih- v času novoletnih počitnic in času zimskih počitnic. Šola se izvede na  smučarskem centru RTC Rogla.

Ponovno so oživeli tekmovanja v veleslalomu, Zlatorogov pokal SKI Open, ki so ga izvajali na smučišču Jasa na Rogli, svoje interese pa so usmerili predvsem v pridobivanje novih kadrov. Novost so bili vodniki smučanja, kjer so prvič izvedli kadrovski tečaj prevoznega tipa, ki ga je uspešno izvedel Uroš Martinšek, uspešen član B demo tima in kasneje A demo tima Slovenije. Od leta 1989 je tudi član SK Zlatorog in opravlja funkcijo strokovnega vodje Področne zveze učiteljev in trenerjev Slovenije (PZUTS) še sedaj.

Zlatorog po nove smernice v zbor ZUTS-a

Le dve leti po tem je Zlatorog sledil smernicam reorganizacije na področju ZUTS-a, kjer so imenovali tudi novo vodstvo, saj je dolgoletni predsednik Jože Kraševec prvzel službene dolžnosti  na Športni zvezi Občine Laško.

Leta 1997 je bil Zlatorog pod športnim društvom Partizan samo še na papirju. Še istega leta so se odcepili, klub pa reorganizirali do te mere, kot ga poznajo še danes. Že naslednje leto so na pobudo takratneka župana in poslanca državnega zbora, Petra Hrastelja, pridobili nove poslovne prostore na Badovinčevi 6 v Laškem, kjer se njihovo delo odvija še danes.

Zlatorogov pokal

Poleg izobraževanja mladih in kadra, pa se je Zlatorog posvečal tudi tradicionalnemu tekmovanju, ki so ga enkrat letno izvedli na Jasi na smučišču Rogla.

Ob zaključko sezone v marcu so člani Zlatoroga s svojimi družinami izvedli tekmovanje. Zlatorogov pokal je skozi leta doživel nekaj modifikacij in je med Laščani najbolj odmevno in po udeležbi najštevilčnejše tekmovanje. Poleg občinskih prvenstev, tekmovanj članov sindikata, športnih društev ter občinskih prvenstev šolskih športnih društev se to klubsko tekmovanje tradicionalno izvaja tudi danes. Prvo tekmovanje za Zlatorogov pokal smo izvedli 17. marca 1979 na Kopah nad Slovenj Gradcem – proga Kaštivnik. Tekmovanja se je udeležilo 40 članov kluba. Današnje tekmovanje “Zlatorogov pokal – SKI OPEN” je rekreativno tekmovanje v veleslalomu odprtega značaja, ki naj bi privabilo tudi ostale rekreativne smučarje. Seveda se najostrejše borbe za najžlahtnejša odličja tradicionalno bijejo med člani kluba.

Tekmovanje so nadgradili tudi s tradicionalno posebnostjo- tekmovanjem za družinski pokal, ki ga je osvojila najhitrejša družina  – oče, mati in najhitrejši potomec. Poleg družinskega pokala se podeli tudi pokal za najhitrejše tekmovalce in tekmovalke. Posamezne kategorije dobijo spominske medalje.

Zlatorog z novim letom vstopa v klub štiridesetih

V naslednjem letu smučarski klub Zlatorog vstopa v jubilejno obdobje, saj praznujejo že štirideset let obstoja.

V ta namen bodo v Muzeju Laško organizirali razstavo, spisali pa bodo tudi Bilten v počastitev vseh, ki so v klubu delovali, in ki klub uspešno plemenitijo še danes.

Ob jubileju člani kluba naprošajo vse, ki imate doma arhivski materijal, fotografije, štartne številke, pokale in medalje, časopisne odrezke, stare smuči ali diplome, da to javite na mail: info.skzlatorog@gmail.com ali pa kontaktirate vodstvo kluba na podatkih z njihove spletne strani (http://www.smucarskiklub-zlatorog.si/ ) .

Povabilo na sejem rabljene smučarske opreme

Smučarski klub Zlatorog pa zadnja leta ostaja aktiven tudi pri organiziranju sejma rabljene smučarske opreme.  Ta bo tokrat potekal vse od petka, 30.11., od 16-19.00 ure, preko sobote od 9.00-19.00 ure in se zaključil v nedeljo, ko bo odprt od 9.00-12.00 ure.

Sejem bo potekal v spodnjih prostorih bivšega Hotela Savinja. Vabljeni, da se jim pridružite!

Smučarska šola in Zlatorogov pokal tudi letos

Ravno tako bo v organizaciji kluba letos potekala smučarska šola za najmlajše in tudi tiste malo večje. Ker je poslanstvo kluba tudi izobraževati strokovni kader, člani kluba medse vabijo tudi zainteresirane smučarje, ki bi želeli opravljati tečaj učitelja smučanja in kasneje učiti v njihovi smučarski šoli. Obljubljajo zabavo, hkrati pa se lahko preko svojega najljubšega zimskega športa spopoadete tudi z didaktičnimi in metodološkimi prijemi, ki vam zagotovo lahko koristijo tudi v prihodnje.

Po nekajletnem premoru klub organizira tudi tradicionalni Zlatorogov pokal. Letos bo le ta, tako kot lansko leto, potekal na Celjski koči, ob koncu smučarske sezone, v klubu pa vas bodo obvestili tudi o datumu samega tekmovanja.

Laščani smo smučarski narod

Laščani smo bili od nekdaj povezani s športom. Med našimi krajani je obilico uspešnih športnih imen. Še rajši pa se povezujemo v skupine, kjer se družimo in s tem kvalitetno preživljamo čas. Zaradi tovrstnih ciljev je bil idejno ustanovljen tudi smučarski klub Zlatorog. Obrazi nasmejanih otrok, ki so z avtobusom med zimskimi počitnicami uživali v naravi in smučanju po belih strminah, so za člane kluba neprecenljivi. Tudi sama sem na tečajih spoznala ogromno prijateljev, hkrati pa okrepila ljubezen do smučarskih športov, ki jo danes prenašam na svoje potomce.

Ob zaključku velja povabilo na razstavo, ki je predvidena nekje od konca februarja do konca marca, hkrati pa vam želimo obilo smučarskih užitkov.

George R. R. Martin je dejal, da se poletni prijatelji stopijo kot sneg poleti, medtem ko zimski prijatelji ostanejo prijatelji za vedno. Krepite torej zimska prijateljstva, morda jih nekaj stkete tudi s pomočjo smučarskega kluba Zlatorog. (ŠJ)

Podatki o smučarskem klubu Zlatorog so skupaj s slikovnim gradivom povzeti z zgodovinskimi dejstvi, znanimi o klubu in so vzeti z njihove spletne strani http://www.smucarskiklub-zlatorog.si/.