Samotna divja roža v Jurkloštru

Za zidovi jurkloštrske kartuzije se je zgodila ena najlepših ljubezenskih zgodb na Slovenskem – zgodba Veronike Deseniške in Friderika II Celjskega. Pisatelj Ivan Sivec je njuno zgodbo zlil na papir in knjigo poimenoval Samotna divja roža. Knjiga, ki jo je pisatelj v soboto predstavil v Jurkloštru, je napisana v obliki kronike, njeno naslovnico pa krasi slika Jožeta Barachinija.

Samotna divja roža je četrta knjiga po vrsti, ki jo je Ivan Sivec napisal o celjskih knezih. Vitezi jutranje zarje, Bleščeče celjske zvezde, Kraljica s tremi kronami in Poslednji celjski knez so preostale knjige in prikazujejo zgodbo celjskih knezov od žovneških gospodov do Ulrika II Celjskega. Pisatelj je v sklopu raziskovanja pregledal okrog 100 različnih knjig in zgodovinskih odlomkov, ki so mu bili v pomoč pri pisanju, strokovni pregled knjig pa je opravil prof. Franci Kralj, ki pravi, da so knjige velik doprinos k spoznavanju naše zgodovine.

A vrnimo se k Samotni divji roži. Pater dr. Karel Gržan je zgodbo med Friderikom in Veroniko opisal kot eno najlepših zgodb, ki jo beleži naša preteklost, in jo hkrati povezal s Shakespearovo zgodbo o Romeu in Juliji. “A namesto Romea imamo tu Friderika Celjskega, namesto Julije je Veronika, namesto sprtih družin je tu izjemno močna politična osebnost, mogoče največji politični lik, ki je kdajkoli bival na slovenskem prostoru, Herman Celjski. In kar je še posebej dragoceno odkritje, namesto izmišljenega patra, ki je stal zaljubljencema iz Verone ob strani, imamo tu priorija takratne kartuzije v Jurkloštru, priorja Arnolda. Tu sem sam izjemno hvaležen patru Janezu Hollensteinu, kartuzijanu, ki mi je  skozi arhivske zapise pomagal odkriti lik tega takratnega priorija, ki je bil izjemno bister človek, /…/, po svoje pa je bil drzen, svojeglav in izjemen človekoljub. Torej kombinacija človeka, ki je bil pripravljen, ki je bil zmožen stati ob strani tej prepovedani ljubezni med Friderikom in Veroniko.”

Sorodni prispevki

Tifernusov dnevnik